Temelji za nove gospodarske priložnosti

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / petek, 26. september 2014 / 11:27

Na meji med občino Bohinj in Železniki – na Soriški planini – so postavili temeljni kamen povezovalnega 110- in 20-kilovoltnega daljnovoda, s katerim se bodo v obeh dolinah odprle tudi številne nove gospodarske priložnosti.

Soriška Planina – »To je velika priložnost za našo občino, saj bo z novim daljnovodom mogoče priklopiti tudi močnejše porabnike, kot je na primer novo smučišče 2864, omogočil pa bo tudi širitev lesne industrije,« je ob postavitvi temeljnega kamna novega 110- in 20-kilovoltnega povezovalnega daljnovoda med Selško in Bohinjsko dolino povedal bohinjski podžupan Jože Sodja.

Temeljni kamen so v torek ob prisotnosti predsednika uprave Elektra Gorenjska Bojana Luskovca, generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo Danijela Levičarja, župana občine Železniki Antona Luznarja in podžupana občine Bohinj Jožeta Sodje postavili na meji med občinama Železniki in Bohinj na Soriški Planini.

Kot je ob tem še pojasnil predsednik uprave Elektro Gorenjska, gre za tehnično najzahtevnejši del povezave med Selško in Bohinjsko dolino, dolge 19 kilometrov, sestavljene iz 116 dvosistemskih jeklenih stebrov. Trasa daljnovoda, kjer je bilo treba posekati kar precejšnjo količino drevja, je večinoma dokončana, pričenja se postavitev stebrov, predviden zaključek 13,5 milijona evrov vredne investicije pa je do konca leta 2015. »V Elektru Gorenjska si stalno prizadevamo za nadgradnjo, predvsem pa ustrezno vzdrževanje distribucijskega omrežja, ki sledi razvojnim načrtom Gorenjske,« je še povedal Luskovec.

Kot je povedal župan Želez­nikov Anton Luznar, si v Železnikih z novim daljnovodom obetajo zanesljivejšo in kvalitetnejšo oskrbo z električno energijo, saj omogoča večjo priključno moč in rezervno povezavo: »Upamo, da težav v preskrbi in motenj ne bo več, saj vsi vemo, da so podjetja vključena konkurenčno okolje, kjer jim vsak izpad energije pomeni izpad proizvodnje in s tem gospodarsko škodo. Ta daljnovod pa omogoča tudi širitev industrije.« Podobnega mnenja je tudi bohinjski podžupan Jože Sodja, ki poleg razvojnih potencialov predvsem ob številnih že napovedanih velikih projektih največjo prednost vidi predvsem v rezervni povezavi: »Ob naravnih nesrečah v preteklih letih je bila elektroenergetska preskrba Bohinja ob edinem daljnovodu skozi Sotesko večkrat ogrožena, ob ujmi leta 2007 pa skoraj prekinjena, zato smo še toliko bolj veseli novega daljnovoda, ki za Bohinj zares predstavlja veliko prednost.«

Projekt povezovalnega daljnovoda sicer sega v leto 2005, ko so na Elektru Gorenjske pričeli z umeščanjem objekta v prostor, kar je po informacijah Elektra zaradi zapletene slovenske zakonodaje izjemno zahteven in dolgotrajen postopek. Po štirih letih aktivnosti in iskanja soglasij s krajani, lokalnimi skupnostmi in lastniki zemljišč sta občini Železniki in Bohinj leta 2009 potrdili podrobni prostorski načrt za gradnjo daljnovoda, lani pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Tako bo od pričetka načrtovanja do predvidoma dokončane gradnje minilo kar desetletje. Problematiko dolgotrajnih postopkov je izpostavil tudi direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo Danijel Levičar, ki prednost novega daljnovoda vidi tudi v priložnostih za razvoj obnovljivih virov energije: »Vsak daljnovod, ki sklepa zanko, pomeni dodano vrednost pri zanesljivosti energetske oskrbe, kar se neposredno odraža v gospodarstvu. Cilje o obnovljivih virih energije zasledujemo, na določenih mestih jih celo presegamo, vsekakor pa bomo v bodoče podpirali projekte »Slovenske zgodbe«, torej tiste, od katerih ima slovensko gospodarstvo največ, to so male hidroelektrarne. Veter pa danes kar močno piha, torej predvidevam, da je tu tudi možnost za postavitev vetrnih elektrarn.«