Da bi se lahko starali v domačem okolju

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 22. september 2014 / 12:08

Kot starajoča se družba bomo kmalu potrebovali vse več storitev dolgotrajne oskrbe. Desetletje že v Sloveniji snujemo zakon, ki naj bi prispeval k večji socialni varnosti ljudi, odvisnih od tuje pomoči.

Kranj – V Sloveniji nimamo ustrezno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe in oseb­ne asistence. Prejemki in storitve niso povezani v enovit sistem, prav tako ni povezave med različnimi službami, zaradi česar se zmanjšuje kakovost in učinkovitost na tem področju, nekatere skupine prebivalcev pa imajo do teh storitev omejen dostop. Sedaj je za tovr­s­t­no oskrbo dobro poskrbljeno v domovih za starostnike, medtem ko so storitve pomoči na domu, preventive, zgodnje rehabilitacije in podobno precej nerazvite. V prihodnjih letih se bo zaradi hitrega večanja števila starejših oseb potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe še povečevala, predvsem za starejše od osemdeset let.

Prizadevanja, da se to področje ustrezno zakonodajno uredi, v Sloveniji potekajo že desetletje. V osnutku reformnega programa odhajajoče vlade pa so se na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zadnje mesece intenzivno ukvarjali tudi s pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Cilj nove ureditve je uvesti posebno socialno zavarovanje za primer potrebe po dolgotrajni oskrbi, ki se uvršča v eno od socialnih tveganj, značilnih za dolgoživo družbo, hkrati pa izvajalce in storitve povezati v sistem, ki bo osebam, odvisnim od pomoči drugih, zagotovil dostopne in kakovostne storitve, predvsem v njihovem domačem okolju. Z novim zakonom bo ustrezno urejeno tudi področje osebne asistence za najtežje invalide. Na področje dolgotrajne oskrbe se nanaša tudi eno izmed letošnjih priporočil, ki jih je Svet EU na Slovenijo naslovil v okviru Evropskega semestra. V priporočilu med drugim navaja, naj Slovenija omeji s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izbolj­šanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravičenosti ter povečanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti oziroma odvisnosti.

Dolgotrajno oskrbo naj bi nova vlada uredila z enot­nim financiranjem, sredstva naj bi se zbirala v blagajni zdravstvenega zavarovanja. V zdravstvenem zavarovanju ocenjujejo, da bi za oskrbo od 40 do 50 tisoč starostnikov, ki niso v domskem varstvu, potrebovali okoli 120 milijonov evrov. Ta denar bi dobili z novim zavarovanjem, premija bi lahko znašala okoli 11 evrov na mesec.