Bodo upniki SHP-ja prevzeli terjatve?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 11:21

Okrožno sodišče Kranj je v stečajnem postopku Slovenske hranilnice in posojilnice (SHP) Kranj pozvalo upnike, da dajo soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. Upniki se morajo o tem izjasniti najkasneje do 7. oktobra.

Kranj – Stečajni postopek SHP-ja traja že več kot dvanajst let, a še vedno ni zaključen, v doslej edini razdelitvi stečajne mase pa so bili upniki poplačani približno 46-odstotno. Kot v pozivu upnikom ugotavlja stečajni upravitelj Andrej Toš, stečajno maso v tem postopku predstavljajo le še terjatve, za katere na sodišču potekajo medsebojno povezana izvršilni postopek upnika SHP Kranj proti dolžniku Petru Frideriku Smuku zaradi izterjave 53.443 evrov in pravdni postopek proti Lilijani, Alenki in Petru Frideriku Smuku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj ter pravda SHP-ja proti ustanoviteljem SHP-ja (Kmetijsko gozdarski zadrugi Tržič in družbam Spedor, Inzas in Alpmetal) zaradi plačila 3,4 milijona evrov. Ker ti postopki še niso zaključeni, ob tem pa je tudi nemogoče napovedati, kdaj se bodo končali, saj bo za dokončno poplačilo terjatev verjetno treba izpeljati še izvršilne postopke, se je sodišče odločilo, da zaradi čimprejšnjega dokončanja stečajnega postopka neunovčeno premoženje prenese na upnike, vendar pod pogojem, da upniki s tem soglašajo. Sodišče je poziv upnikom prvič objavilo ob koncu julija, ponovno pa v ponedeljek, 8. septembra. Kot je povedal predsednik upniškega odbora Simon Antolič, imajo upniki zdaj trideset dni od objave poziva čas, da dajo soglasje k prevzemu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. Upniki, ki bodo dali soglasje, bodo s tem prevzeli tudi pravdne oz. izvršilne postopke in si bodo ob morebitni izterjavi tudi razdelili premoženje; za tiste, ki soglasja ne bodo dali, bo s tem stečajni postopek končan. V primeru, da noben upnik ne bo pristal na prevzem premoženja, bo sodišče s sklepom o končni razdelitvi stečajne mase premoženje preneslo na državo oz. dobrodelno organizacijo. Če tudi država oz. dobrodelna organizacija ne bi prevzeli tega premoženja, bi terjatve in druge premoženjske pravice, ki zadevajo neunovčeno premoženje, po zakonu prenehale.