So banane v parlamentu znova obrodile?
Davnega leta 1992 je kranjski župan Vitomir Gros v parlament prinesel škatlo banan in jih začel deliti med poslance. Ravno tedaj so v hramu demokracije razpravljali o tem, da naj bi Lojzeta Peterleta pri vodenju vlade zamenjal Marko Voljč, bančnik, ki je bil pred tem sodelavec Svetovne banke in je ogromno delal z državami Latinske Amerike. Med drugim je pred bankami upnicami zastopal interese Mehike, ene največjih svetovnih dolžnic, in se s posojilodajalci pogajal o tem, kako bi jim Mehičani vrnili denar. Eden njegovih kolegov mi je tedaj dejal: »Ne se iz njega norca delati! To je tako, kot, če bi ta denar res imel.« V Latinski Ameriki imajo zadeve z zadolževanjem precej razčiščene. Tam velja: Če sem ti dolžan 100 dolarjev, je to moj problem, če ti jih dolgujem milijon, je pa tvoj!
Vitomir Gros je hotel v parlamentu simbolično prikazati, da se za mandatarja poteguje nekdo, ki prihaja iz »banana republike«, a mu to ni najbolje uspelo. Predsednik parlamenta France Bučar ga je tedaj ustavil z zdaj že zgodovinskim stavkom: »Boš ti meni afne guncal!«
Leta 1992 je bil slovenski parlament še v povojih in Grosova poteza se je izkazala za precej slab in populistični teater, ki mu dolgoročno ni prinesel koristi. Njegovih liberalcev se danes skorajda nihče več ne spominja. Ampak, če je odneslo njegovo liberalno stranko, je s slabim teatrom vendarle zasejal neko kulturo, ki zdaj v parlamentu rojeva svoje bogate sadove.
Ko sem v medijih slišal, da so v stranki SDS v komisijo pravnih strokovnjakov, ki naj bi podali pravno mnenje glede mandata Janeza Janše, predlagali bivšega predsednika Milana Kučana, sem to vzel za slabo šalo. Nemirni duh mi ni dal miru in sem šel preverit na spletno stran SDS, kjer sem res zasledil cinični predlog, ki me je nato usmeril še naprej. S klikom sem prišel do čisto pravega formalnega predloga, z glavo poslanske skupine SDS in naslovljenega na predsednika mandatno-volilne komisije Mitjo Horvata, ki so mu bili na koncu dodani še lastnoročni podpisi vseh 21 poslancev SDS, vključno z zapornikom Janezom Janšo.
Tu pa humorja ni več. In zato tudi mislim, da bi moral predsednik mandatno-volilne komisije predlog te skupine upoštevati z vso resnostjo ter pravnika Milana Kučana tudi povabiti in vključiti v strokovno skupino. Želel bi si tudi, da bi bivši predsednik ta predlog sprejel. Parlament namreč ni Špas Teater in časi, v katerih živimo, že dolgo niso več smešni. Slovenska demokratska stranka je z 20,71 odstotka glasov druga največja stranka v državi. Njenih 21 poslancev v parlamentu zastopa voljo petine slovenskega prebivalstva. Tu ne gre več za enega nastopača s šopom banan, ampak za močno politično skupino, ki jo je treba upoštevati, pa četudi bi bili nad njenimi predlogi zgroženi. Parlament je resna zadeva, predvsem pa je dejanski odraz stanja v državi. Če petina Slovencev meni, da bi moral o Janševem mandatu odločiti Milan Kučan, potem tu šale ni več.