Poplavilo jim je kleti
Z evropskim denarjem poplavljajo naše hiše, se je sočno izrazil eden od prebivalcev Hafnerjevega naselja, kjer so bile letošnje poletje ob neurjih njihove kleti trikrat poplavljene. Krivdo namreč pripisujejo novemu odvodnemu kanalu, zgrajenem v projektu Urejanje porečja Sore, ki ga sofinancira EU.
Škofja Loka – Od zime so stanovalci Hafnerjevega in Frankovega naselja priključeni na nov odvodni kanal, ki je bil zgrajen v sklopu posodobitve kanalizacijskega omrežja v projektu Urejanje porečja Sore. Do tedaj niti ob velikih neurjih niso imeli težav, letos pa je njihove kleti kar trikrat zalilo. Iz kanalizacije je bruhala voda s fekalijami in tudi do trideset centimetrov zalila njihove kleti.
»Ob močnih nalivih 13. junija, 20. avgusta in zadnjič 27. avgusta smo imeli poplavljene kletne prostore v več kot petdesetih stanovanjskih hišah. Teh in podobnih težav do sedaj v naselju ni bilo. Loška Komunala je po prvi poplavi v juniju obvestila investitorja, Občino Škofja Loka, a šele po drugi poplavi so začeli pregledovati kanalizacijske vode v naselju. Po zadnji poplavi smo se 28. avgusta zbrali prizadeti prebivalci naselja v prostorih Loške Komunale in zahtevali takojšne ukrepanje. Škoda na objektih in inventarju je ogromna in predstavlja velik strošek za lastnike hiš, posledično pa tudi razvrednotenje nepremičnin. Glede na izjave vodstva Komunale lahko sklepamo, da je za nastalo situacijo kriva nepravilno izvedena posodobitev kanalizacijskih vodov oz. zadrževalnikov meteornih vod, katerih investitor je Občina Škofja Loka,« so povedali prizadeti stanovalci Hafnerjevega naselja, poplavljenih pa je bilo tudi nekaj kleti v sosednjem Frankovem. Kleti so bile ob našem obisku že počiščene, še vedno pa so vidni sledovi trikratnega poletnega opustošenja.
Kakovost življenja se je poslabšala
»Naše kleti, kjer imamo garaže, shrambe, orodja, kurilnice ..., sta zalivala voda in blato. Res smo počistili, a smradu še nismo pregnali, prav tako še nismo odpravili škode,« pove Danijela Vrečič. V kleti ima tudi hladilno skrinjo in hladilnik, ki so ju sedaj postavili na podstavka, da ob ponovnem zalitju ne bi bilo škode. In še dobro, da se ob priključeni elektriki in reševanju predmetov iz poplavljene kleti nikomur ni nič zgodilo, pravi Vrečičeva. Njen sosed Alojz Barkič pove, da kaj takega ne pomni, celo ob velikih poplavah v devetdesetih letih njihovo naselje ni bilo pod vodo: »Po treh letošnjih neurjih smo se bili prisiljeni organizirati tako, da smo sami izdelali pregrade za vrata, da vsaj malo zaščitimo kletne prostore.« Helena Krmelj pa dodaja, da so bili na srečo ob neurjih vsaj doma, da so takoj začeli reševati situacijo, ki bi bila lahko ob odsotnosti še slabša. Sogovorniki se pridušajo, da Občina Škofja Loka gradnjo kanalizacije oglašuje kot projekt, ki bo izboljšal njihovo kakovost življenja. Pri njih jo je poslabšal, trdijo. Ocenjujejo, da je zaradi poplavljenih kleti vsako od gospodinjstev utrpelo od dva do tri tisoč evrov škode. S peticijo, pod katero se je podpisalo 55 predstavnikov poplavljenih hiš, zahtevajo, da jim škodo povrnejo, odgovorne pa pozivajo k takojšnji rešitvi težav, nastalih zaradi neustrezno izvedenih sprememb na kanalizaciji.
Peticija občini
Na Občini Škofja Loka, ki jim je namenjena peticija, menijo, da bi težko trdili, da bi zgolj neka konkretna investicija lahko povzročila škodo na premoženju. V primarni zbirni kanal Trata, kamor so prek razbremenilnega objekta speljani odseki mešanih kanalizacijskih vodov, ki potekajo skozi in po Hafnerjevem naselju, so vgrajene cevi z večjim premerom, kar zagotavlja boljši pretok in odvod odpadne vode, pojasnjujejo na občini. Razbremenilni objekt presežek (praviloma meteorne) vode prek novo dograjenega razbremenilnega kanala odvaja neposredno v reko Soro. »Občina Škofja Loka zbirnega kanala Trata še ni prevzela v svojo last, a kot lastnica javne infrastrukture in naročnica projekta skrbno spremlja stanje. V sodelovanju z izvajalcem javne službe ter izvajalcem gradnje in nadzora že od prve informacije o odklonih pri odvajanju vode želi dobiti pravo informacijo o delovanju celotnega sistema. Analiza še poteka, končana bo s poročilom, ki bo vsebovalo tudi ukrepe za sanacijo,« pravijo na občini. Že sedaj pa trdijo, da je bil zbirni kanal Trata projektiran in izveden po pravilih stroke, »z ustreznimi ključnimi parametri, kot so dotoki obstoječih kanalov, regulacijska oprema (dušilka), razbremenilni kanal in višina (kota) ter dolžina preliva«. Ali do poplavljanja kleti v Hafnerjevem naselju prihaja zaradi voda s ceste in uvozne rampe ali povratno iz kanalizacije, pa pravijo, da še ni ugotovljeno. »Dejstvo pa je, da kar nekaj hišnih priključkov na javno kanalizacijo ni bilo ustrezno izvedenih, tako kot določajo predpisi,« menijo v škofjeloški občinski upravi. »Izvajalec gradbenih del je 28. avgusta izvedel začasni ukrep z znižanjem preliva, kar trenutno povečuje varnost kletnih prostorov pred poplavljanjem iz kanalizacije. Ta rešitev je začasna, saj zaradi začasne ureditve razbremenilni objekt svoje funkcije ne opravlja v polni meri.«