Pri devetdesetih še predsednik društva

Besedilo: Franc Ekar
Kategorija: Bohinj / torek, 9. september 2014 / 12:12

Janez Korošec z bohinjskega Koprivnika je letos dopolnil devetdeset let življenja, a kljub visoki starosti je še vedno poln energije, volje in vedrine.

Koprivnik – Janez se je rodil na Koprivniku v kmečki družini z desetimi otroki. Doma na kmetiji je ostal vse do maja leta 1943. leta. Takrat je bil »nasilno« mobiliziran, poslali so ga na vzhodno rusko fronto, kjer je bil že kmalu ranjen in so ga poslali na zdravljenje v severno Nemčijo. Od tam mu je uspelo pobegniti in se je novembra leta 1943 vključil v NOB. Najprej je deloval kot ilegalec in nato v Bohinjsko-jeseniškem odredu in Prešernovi brigadi. Po vojni je zaključil gimnazijo in višjo prometno šolo, v Sremski Kamenici pa je opravil še višjo vojaško oficirsko šolo. Služboval je na pomembnih položajih, med drugim je bil podpredsednik Skupščine občine Koper in Piran, namestnik direktorja Alpetourja v Škofji Loki in direktor direkcije za investicije v Narodni banki Slovenije, kjer je sklenil poklicno kariero, se upokojil in se vrnil nazaj v Bohinj – najprej v Ribčev Laz in nato na rodni Ko­privnik. Tam je začel delati na svoji kmetiji in v Agrarni skupnosti Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik, ki ji predseduje že daljše obdobje. Pred tridesetimi leti se je aktivno vključil v Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju. Njegov planinski začetek sega v sedemdeseta leta, ko se je porodila pobuda, da bi ob 200. obletnici prvega vzpona na Triglav »srčnim možem« postavili spomenik. Janez je prepričal odbor za postavitev spomenika na lokaciji, kjer stoji še danes. Tudi ko je akademski kipar Kalin zavrnil ponudbo za izdelavo spomenika, je bil Janez tisti, ki je rešil »zadrego« in za to pridobil svojega prijatelja, akademskega kiparja Stojana Batiča. Janezova zasluga je bila tudi ta, da je za postavitev spomenika »nabral« denar v takratnih gorenjskih občinah. Društvo vodi že trideset let, pomembna je bila njegova vloga pri ureditvi helikopterske baze na Pokljuki za oskrbovanje planinskih postojank. Med neuresničene želje uvršča tisto, ko jim ni uspelo kupiti razpadajoče bivše osnovne šole na Gorjušah za namene planinskih dejavnosti.

Janez Korošec se je kot bohinjski domoljub in velik kopivniški patriot prizadeval za domači kraj in za to, da se domačini ne bi odseljevali. Kot predsednik krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše je znal aktivirati krajane in pridobiti sredstva za urejanje krajevne infrastrukture. Odmevno je bilo praznovanja 200-letnice koprivniške »fare« z množico kulturnih dogodkov in postavitvijo doprsnega kipa Valentinu Vodniku, gradnja nove sirarne na planini Zajavornik ... »Vedno je bil na prvem mestu javni interes in javno do­bro. Vsa hotenja in želje pa žal niso bile uresničene zaradi merjenja moči, navzkrižnih interesov in politike,« je ob devetdesetletnici dejal Janez, ki se je vedno močno zavzemal za to, da bi tudi Slovenija uvedla status gorske vasi. Že desetletja je član Lovske družine Nomenj - Gorjuše. »Na vesti« ima le enega uplenjenega gamsa, po tem pa puške na divjad ni več nameril. Pri lovu ceni tradicionalnost, novodobni lov, ki se vse bolj oddaljuje od prvobitnosti, ga ne navdušuje.