Enciklopedija neumnosti
»Neumnost pomeni nenamerno samouničenje, sposobnost, da ravnamo v nasprotju s svojimi interesi, končna posledica pa je smrt. Ta dar ima edinole človek. Prvič, človek je edina vrsta živih bitij, ki je tako neumna, da ob rojstvu s kričanjem pritegne pozornost divjih živali. Poleg tega človek pride na svet živo rdeč in nima zaščitne barve, ki bi mu pomagala, da bi se skril v podrast. Poleg tega je človek eden redkih sesalcev, ki ob rojstvu ne zna hoditi. / Še huje, medtem ko so živali ohranile nagon po samoohranitvi, je človek sposoben zaradi muhavosti tvegati preživetje sebe in svoje vrste. Zaradi zablod o rasi, narodnosti, spolu ali veri smo pripravljeni žrtvovati sebe in svoje soljudi. / Neumnost po eni strani civilizacijo nenehno ogroža, po drugi pa je skrivnostni temelj našega obstoja, kajti človek je moral razviti svojo inteligenco, da ne bi postal žrtev lastne neumnosti. Naša civilizacija je skupek strategij za obvladovanje neumnosti. Kultura je s časom in krajem pogojena vrsta bolj ali manj izjalovljenih poskusov spopadanja s samouničevalno norostjo, ki jo srečamo v vseh deželah in obdobjih.«
Gornji stavki so iz ene najbolj nenavadnih knjig, kar sem jih bral. Ob branju pa sem imel ves čas občutek – in ga imam še – da sem preveč neumen, da bi jo res doumel. V duhu vprašanja, ki naj bi bilo v grbu neumnosti: »Kdo je dovolj pameten, da doume lastno neumnost?« To velja tudi za avtorja, ki »duhovito in provokativno dokazuje, da je neumnost pogoj za inteligentnost, da napake spodbujajo napredek, da so porazi podlaga uspehov in da je civilizacija proizvod serije spodletelih poskusov, da bi razumeli človeško neumnost.« Matthijs van Boxsel je nizozemski literarni zgodovinar (roj. 1957), naslov knjige v nizozemščini je De Encyclopedie van de Domheid, prvič je izšla 1999, v slovenščino jo je prevedla Dušanka Zabukovec. Neumnost ni le zabavna, je tudi usodna. Primer: »Abraham Mosley, 64-letni bolnik z rakom na grlu, ki si je v neki floridski bolnišnici hotel prižgati cigaro in si je pri tem zažgal povoj okoli vratu in pižamo. Ker so mu glasilke operativno odstranili, ni mogel poklicati na pomoč in je zgorel v postelji.« Ali pa tale: »Skakalec na elastični vrvi, ki je preveril dolžino vrvi in jo primerjal z globino soteske, pri tem pa pozabil, da je vrv elastična.« Po Darwinu je bolje, da se takšni primerki izločijo iz nadaljnjega razmnoževanja človeške vrste. A jih nikoli ne zmanjka.