Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
Veter močno polegel koruzo
Besedilo:
Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo
/ petek, 5. september 2014 / 10:47
Veter, ki je močno pihal v ponedeljek, je zlasti v hribovitih predelih na območjih pod Krvavcem, Zaplato, Storžičem in deloma tudi Kriško goro močno polegel koruzo za siliranje. Spravilo bo zelo težavno.
Na Gorenjskem je okrog 3600 hektarjev koruze. Njen delež v setvenem kolobarju se za zdaj ne zmanjšuje, spremembe pa je po mnenju Marije Kalan pričakovati v naslednjih letih, saj bodo intenzivne živinorejske kmetije zlasti v nižini z uveljavitvijo nove finančne perspektive v obdobju 2015–2020 izgubile precej dosedanjih plačil in bodo dodatna plačila za žita in stročnice.
Veter na drugih poljščinah ni povzročil škode, nekaj je je še v sadjarstvu, kjer je ponekod precej otresel sadno drevje in tudi polomil posamezna drevesa.
Agencija RS za okolje: »V zadnjih desetih dneh avgusta se je nadaljevalo nestabilno vreme. Na zahodu države je povečini padlo več kot 80 milimetrov padavin, predvsem na loškem, idrijskem in polhograjskem pa lokalno tudi več kot 100 milimetrov. Razmere za zorenje kmetijskih pridelkov, zlasti koruze, se niso izboljšale. Kmetijska tla so bila občasno premokra za dostopanje s težkimi stroji. Redki so bili dnevi, ko je bilo mogoče sušenje travinja za suho krmo.«
Kranj – Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, so bolj polegle bolje gnojene koruze, saj izdatno gnojenje v času rasti koruze pride bolj do izraza v letih z večjo količino padavin. »Škoda je velika, problem bo spravilo. Koruza ima dobro razvite storže in je že pretežka, da bi se lahko dvignila. Kmetom sem zaenkrat svetovala, da naj vsaj en teden počakajo. Če se bo vreme umirilo, se bo koruza morda le toliko dvignila od tal, da bi jo s težavo vendarle lahko strojno pospravili. Spravilo bo zelo težavno, saj bo treba paziti, da med silirno maso ne bo prišla zemlja, ki ovira razvoj mlečnokislinskih bakterij. V silaži, ki je onesnažena z zemljo, se razvija maslena kislina, ki povzroča gnitje silaže,« je dejala Marija Kalan in poudarila, da poležena koruza tudi ne bo mogla dočakati optimalne tehnološke zrelosti za silažo, saj bo zaradi vlažnih tal verjetno pri tleh začela gniti. »Kako bo z žetvijo poležene koruze, še ne znam dati popolnega odgovora. Učinkovito bi jo lahko pospravili le ročno, ampak to je glede na količino – po moji oceni sedemdeset ton na hektar – nemogoče. Tisto, ki je le nagnjena, bo možno požeti strojno, vendar bo žetev potekala počasneje,« je dejala Kalanova in dodala: »Kaj lahko naredi vreme?! Tudi z najbolj sodobnimi in zmogljivimi stroji nismo kos takšnim ujmam, ampak to moramo v kmetijstvu vzeti v zakup. Pogosto pozabljamo, da smo »tovarna pod milim nebom« in zato tudi od narave zelo odvisni. Na Gorenjskem se je koruza v zadnjih tridesetih letih močno razširila tudi na območja, kjer so bili včasih pretežno travniki in živali na paši. Na teh območjih so bili pogosto tudi vetrovi, podoben veter, kot je bil v ponedeljek, je bil na Gorenjskem 19. julija 2002. A v zadnjih desetih letih smo se bolj kot z vetrovi ukvarjali s pomanjkanjem padavin in s sušo, v takšnih razmerah pa je koruza dobro uspevala tudi na teh območjih.«
