Šole so se povezovale z okoljem

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / torek, 2. september 2014 / 10:42

V Kongresnem centru Brdo so minuli teden predstavili rezultate projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti.

»Tisto, kar je pomembno v naši družbi, so vsi projekti, ki povezujejo generacije in s pomočjo katerih se zgoščujejo medsebojne vezi. In pomembno je, da o tem poučujemo otroke, saj se iz pozitivnih odnosov in pristne interakcije rojevata samozavest in dobra samopodoba,« je na predstavitvi rezultatov projekta, ki se je odvijal pod okriljem Šole za ravnatelje, poudaril minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Dejavnosti v okviru projekta, za katerega so pridobili sredstva iz evropskega socialnega sklada in ga je sofinanciralo tudi ministrstvo za izobraževanje, so se skupaj odvijale v 136 šolah in vrtcih, ki so bili povezani v 34 mrež.

Zakaj nekatere šole dosegajo boljše rezultate kot druge? Kaj vpliva na dosežke učencev in dijakov? Kako lahko šola spodbuja dvig socialnega in kulturnega kapitala? To je le nekaj vprašanj, na katere so poskušali odgovoriti v okviru omenjenega projekta. Vpliv šole na učenčeve dosežke, razvoj in uspeh je le okoli 20- oziroma 30-odstoten, navajajo v Šoli za ravnatelje in nadaljujejo, da morata zato šola in vrtec okrepiti dejavnosti, ki zvišujejo socialni in kulturni kapital okolja. Tako naj bi vplivali na izo­braževalni uspeh otrok in njihove življenjske priložnosti. »Tudi raziskave v Sloveniji so pokazale, da učenčeve izobraževalne možnosti in njegove učne dosežke določata njegovo družinsko in družbeno okolje; to pomeni, da dosegajo otroci iz družin z višjim dohodkom in višjo izobrazbo staršev v šoli boljše rezultate in se šolajo dlje,« so še navedli v Šoli za ravnatelje in dodali, da so se pokazale pomembne razlike po regijah, kar pomeni, da šole ne uspejo izenačiti možnosti otrok iz okolij z različnim ekonomskim in družbenim razvojem. Namen projekta je bil zato izvajanje programov za dvigovanje socialnega in kulturnega kapitala s ciljem odpiranja šol in vrtcev navzven in s tem bolj aktivnega sodelovanja z lokalno skupnostjo.

V omenjeni projekt se je vključilo tudi nekaj šol z Gorenjske, ki so svoje primere dobrih praks predstavile tudi minuli teden na Brdu. Osnovna šola (OŠ) Ivana Groharja Škofja Loka, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka, OŠ Poljane in Osnovna šola Škofja Loka – Mesto so se povezale pri projektu Branje pod krošnjami. Spreminjanja predstav o otrocih s posebnimi potrebami so se skupaj lotili OŠ Jela Janežiča Škofja Loka, OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, OŠ Antona Janše Radovljica in Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Slamnikarsko dediščino kot kulturni kapital mladih so predstavile Srednja šola Domžale, OŠ Rodica, OŠ Globoko in I. gimnazija v Celju. Pri ustanavljanju podjetniških krožkov in njihovem povezovanju z okoljem pa so sodelovale Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, OŠ Orehek, OŠ Predoslje in Šolski center Kranj. »Za cilj smo si postavili povezovanje mladih v krožku in med krožki ter z lokalno skupnostjo. Naši udeleženci so se med seboj dobro spoznali in si pomagali ter tako krepili socialne vezi in stike, ki jih drugače ne bi,« je razložila koordinatorka projekta na Gimnaziji Franceta Prešerna Natalija Majes. V teh burnih časih, ko je delovnih mest vse manj, se jim namreč zdi pomembno učiti mlade, da si lahko s podjetniškim ravnanjem in proaktivnostjo delovna mesta ustvarijo sami, če so pozorni, kaj se dogaja okrog njih. Čeprav so se letos usmerili predvsem v podjetniške vsebine tudi zaradi podpore staršev podjetnikov, je še dejala Natalija Majes, pa so se na podlagi primerov dobrih praks z drugih šol odločili, da se bodo v prihodnje vključili še v prostovoljstvo.

Ob predstavitvi rezultatov na Brdu so v Šoli za ravnatelje ugotavljali, da je projekt vnesel novo razsežnost razumevanja dejavnosti, kot so prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje in sprejemanje drugačnosti. Okrepili so sodelovanje šol z otroki, starši in predstavniki lokalnega okolja, kot so muzeji, društva, nevladne organizacije, podjetja … Odnosi v vrtcih, šolah in lokalnih okoljih, kjer so se odvijale dejavnosti projekta, so se izboljšali, učenci oziroma dijaki, ki so se na začetku šolskega leta počutili izključene, pa so se vključili v šolsko sredino. Učenci, ki so imeli pomoč učitelja, so izboljšali svoj učni uspeh ter postali samozavestnejši in odgovornejši. Učenci so razen tega pridobili delovne navade in izkušnje ter spoznali možnosti dela in zaposlitve v različnih delovnih okoljih zunaj šole.

Prednost raznovrstnih projektov, ki so jih predstavile posamezne mreže šol, minister Pikalo vidi ravno v tem, da so krepili in predvsem gostili socialne vezi. »V razvitih družbah te vezi s pomočjo sodobne tehnologije postajajo vse bolj intenzivne. A čeprav komunikacija poteka vse bolj intenzivno, to ni pristna človeška komunikacija, saj nikoli ne bo odtehtala pristnega človeškega stika,« je poudaril in dodal, da si ne želi, da bi šli po poti družb, ki postajajo vse bolj individualizirane. Pri tem je izpostavil primer Združenih držav Amerike, kjer med sedemdesetletniki več kot polovica populacije nima socialnih vezi. »To pomeni socialno smrt.« Zato so tovrstni projekti po njegovem dobrodošli, saj med posamezniki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje izobraževalnih ustanov s predstavniki lokalnega okolja. »Projekti, ki krepijo socialni in kulturni kapital, ljudem približajo tudi duh prostovoljstva ter obenem vplivajo na izboljšanje in krepitev medsebojnih odnosov. Ljudje smo družabna bitja, zato je za zdrav razvoj družbe pomembna ne le količina, temveč tudi kakovost socialnih stikov,« je končal Pikalo.