Naš cilj je znanje diplomantov

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je pred kratkim pridobila status fakultete, zato se je tudi preimenovala v Fakulteto za zdravstvo Jesenice. Ob tem pomembnem razvojnem mejniku te edine zgornjegorenjske fakultete (ta deluje samostojno, izven unievrz, njena ustanoviteljica je Občina Jesenice) smo se o bodočih izzivih pogovarjali z dekanjo izr. prof. dr. Brigito Skela Savič.

Dosedanja visoka šola je vendarle pridobila status fakultete, za kar ste si prizadevali kar nekaj časa. Kako pomembna pridobitev je to?

"Postati fakulteta pomeni, da izkazujemo zadostno stopnjo razvitosti raziskovalnega dela na znanstveni disciplini zdravstvo, za katero smo akreditirani, s tem pa so povezane domače in mednarodne objave. Izkazati je potrebno visoko kakovost dela na obstoječih akreditiranih študijskih programih, upravičiti njihov obstoj glede na potrebe trga, izkazati sposobnosti za razvoj univerzitetnih programov in doktorskega študija. Status fakultete nam namreč omogoča prav to – akreditacijo študijskih programov na vseh bolonjskih stopnjah, daje nam večjo priložnosti za povezovanje na področju raziskovanja, razvoja in raziskovalnega dela v Sloveniji in mednarodno. Zelo smo ponosni na ta dosežek."

Koliko diplomantov študija zdravstvene nege prve stop­nje je doslej že izšlo iz šole in koliko magistrov na drugi stopnji?

"Diplomantov prve stopnje je 125, od tega 64 rednih in 61 izrednih. Do danes imamo devet magistrov zdravstvene nege, vsi so bili izredni študenti."

Koliko študijskih mest ste razpisali za novo študijsko leto?

"Za študijsko leto 2014/2015 smo na prvi stop­nji razpisali sedemdeset mest za redni študij, kjer imamo koncesijo, in šestdeset mest za izredni študij. Lani so bila vsa razpisana mesta za redni študij zapolnjena na prvi prijavi, na izrednem študiju smo vpis zaključili s tretjo prijavo, vpisanih je bilo 35 študentov. Prvi vpis se ravno zaključuje, tako da imamo na rednem študiju za drugo prijavo še petnajst prostih mest, ki bodo zagotovo zapolnjena, na izrednem pa imamo prostih še 54 mest. Na drugi stopnji vpisujemo trideset mest za redni študij, ki ga bomo izvajali na Jesenicah – to je novost, in dvajset mest za izredni študij, ki ga bomo izvajali v Študijskem središču v Ljubljani. Prvi vpis poteka do 12. septembra."

Zakaj ste magistrski študij, ki je nadgradnja študija na prvi stopnji, začeli izvajati v Ljubljani? Koncesije nimate, pri tem pa ste že večkrat opozorili, da delodajalci nič več ne smejo financirati magistrskega študija ...

"Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je zagotovo negativno vplival na izobraževanje v zdravstvu. Koncesije za redni magistrski študij nimamo, kljub številnim razgovorom s predstavniki ministrstva v različnih sestavah vlad. Zato smo, da bi zajeli čim širši krog potencialnih študentov, pričeli z izrednim študijem v Študijskem središču v Ljubljani. To se je izkazalo za dobro odločitev, saj smo imeli dejansko študente iz cele Slovenije, velik del šolnin pa so financirali delodajalci. Na ta način smo vzpostavili pogoje za preoblikovanje v fakulteto, saj je izvedba programa na drugi stopnji pogoj za status fakultete. Po uvedbi ZUJF-a pa je vpis na program druge stopnje postal velik problem, saj ga delodajalci ne smejo več financirati, zaposleni pa se za samoplačniški študij ne odločajo – tako iz finančnih razlogov kot tudi zato, ker v zdravstvenih zavodih še vedno ni sistemiziranih delovnih mest za to stopnjo izobrazbe. To je slabo, če se zavedamo doprinosa, ki ga diplomant lahko ima v delovnem okolju, in glede na mednarodno prakso, kjer medicinske sestre s to ravnijo izobrazbe prevzemajo zahtevnejše oblike dela."

Doslej ste omogočali izredni magistrski študij, z novim študijskim letom pa tudi rednega na Jesenicah. Zakaj ste se odločili za to?

"Glede na našo uspešnost pri raziskovalnem in razvojnem delu in ker je naš magistrski študij prepoznan kot kakovosten, projekti in magistrska dela pa pomembno prispevajo k razvoju stroke zdravstvene nege, smo se odločili, da sami razpišemo redni študij na Jesenicah in tako damo priložnost našim diplomantom, da razvijejo svoje znanje na tej ravni izobraževanja."

Tudi ta študij bo plačljiv, ali pričakujete, da bodo vsa razpisana mesta zapolnjena?

"Res je, tudi redni študij bo plačljiv, šolnina bo 800 evrov za študijsko leto, brezplačno ga žal ne moremo izvesti. Menimo, da mora Fakulteta za zdravstvo Jesenice v danih možnostih narediti največ, da znanja iz lastnega raziskovalnega dela prenese na študente, to je smisel akademskega razvoja fakultete, zato odločitev za redni študij. Seveda nismo povsem konkurenčni fakultetam v okviru univerz, kjer je redni študij brezplačen, vendar sem prepričana, da si bodo študenti znali izračunati, koliko denarja na le­ni ravni porabijo za prevoz na fakultete v drugih regijah, ter da bodo znali oceniti, da štejeta tudi kakovost študija in prepoznavnost študija med delodajalci. Ne smemo pozabiti, da so naši diplomanti na prvi stopnji 95-odstotno zaposljivi v prvih šestih mesecih po diplomi in da delodajalci prepoznavajo naš magistrski študij kot kakovosten, z dejanskim doprinosom za klinično delo. Študenti, ki želijo biti karierno uspešni, morajo tudi razmišljati, kje diplomirajo in kje bodo pridobili znanja na magistrski ravni. Prav tako morajo delodajalci začeti razmišljati, kakšna znanja morajo imeti njihovi zaposleni za doseganje novih izzivov v zdravstveni obravnavi in katera fakulteta se približa njihovim pričakovanjem."

Menite, da bi magistrski študij morala financirati država?

"Prepričana sem, da bi ga država morala financirati, saj gre za nadgradnjo prvostopenjskega študija, kjer imamo koncesijo. A ker nismo fakulteta v sklopu univerz, ga ne financira, zato naši diplomanti nimajo možnosti brezplačnega študija na drugi stopnji. Država bi morala meriti kakovost izvedbe študijskih programov, njihovo mednarodno primerljivost, doprinos fakultete k razvoju znanstvene discipline ter na osnovi tega financirati programe. Ključ, da je fakulteta članica ali nečlanica univerze, ni ustrezen in je za študente nepravičen. V Sloveniji si za določene stvari ne znamo naliti čistega vina in se zapiramo v svoje lastne ograde razmišljanja, ki pa nas žal vedno ne vodijo k napredku. Druga bolonjska stopnja v Sloveniji ni pravilno dojeta in tudi ne umeščena, z Bolonijo bi se naj čas študija skrajšal, vemo pa, da se je za nekatere stroke podaljšal, saj so diplomanti nezaposljivi brez magisterija, kar je nesprejemljivo. V zdravstveni negi magisterij ni pogoj za dodelitev licence za delo, ta stopnja izobrazbe tudi še ni umeščena v zdravstveni tim, zato tudi manjši interes za samoplačniški študij, je pa to vmesna točka za vpis na doktorski študij."

Kako je z možnostjo štipendiranja magistrskega študija, menda tečejo dogovori v sklopu občin gorenjske regije?

"Res je, v okviru koordinacije županov občin Zgornje Gorenjske tečejo dogovori, da bodo v okviru že obstoječih štipendijskih shem zagotovili zadostno višino sredstev za razpis za študijsko leto 2014/2015. Študenti, ki se bodo vpisali na program rednega ali izrednega magistrskega študija zdravstvene nege, bodo lahko kandidirali za financiranje šolnine na občinskih razpisih."

Zakaj naj bi se bodoči študent odločil za vašo fakulteto, v čem je vaša primerjalna prednost pred drugimi fakultetami za zdravstvo?

"Zaposljivost naših diplomantov je 95-odstotna, delodajalci diplomante prepoznavajo po ustreznem nivoju znanja, klinični usposobljenosti in ustrezno razviti profesionalni drži, kamor sodi poklicna etika, razumevanje raziskovanja na dokazih podprtega dela, lastna odgovornosti za poklicno delo ... Fakulteta se zavzema, da so mentorji ustrezno izobraženi, informirani in da imajo podporo s strani fakultete. Pomembna dimenzija je tudi ta, da na fakulteti nikoli ne preračunavamo, koliko študentov potrebujemo, da bomo preživeli, temveč naš razvoj usmerjamo v raziskovalno delo, uspešni smo na raziskovalnih razpisih izven Slovenije in s tem zagotavljamo kakovostne pogoje za pedagoški proces in razvoj visokošolskih učiteljev. Naš cilj je znanje diplomantov, diplomant mora biti varen za pacienta in zdravstveni sistem, zato je prehodnost v višji letnik regulirana glede na dokazano znanje študentov, in ne na ekonomske dejavnike fakultete. Izkazujemo se kot dobra blagovna znamka, ki jo delodajalci cenijo, in to je naša prednost."

Mandat dekanje vam poteče januarja prihodnje leto, odprt je kandidacijski postopek, vidite še izziv v vodenju fakultete?

"Težko vprašanje, obremenitve so zelo velike in po dveh mandatih se zagotovo sprašujem, kako naprej. Pri vodenju fakultete trpi moje raziskovalno delo oziroma zelo posega v moj prosti čas. Izzivov v vodenju je veliko, ravnokar smo oddali v akreditacijo nov magistrski študij Promocija zdravja, spopasti se je potrebno s problemom, kako visokostrokovni program preoblikovati v univerzitetnega, sedaj imamo možnosti razviti doktorski študij, pred nami je mednarodna akreditacija fakultete in programov, kandidirali bomo za priznanje RS za poslovno odličnost … Imam še nekaj časa, da se s sodelavci pogovorimo, kako naprej. Fakulteto ustvarjajo vsi zaposleni in ker je po zakonu dekan izvoljen izmed visokošolskih učiteljev fakultete, je odločitev o vodenju fakultete tudi stvar razprave kateder in akademskega zbora fakultete."