Kopanje naj bo varno

Preden se po osvežitev podamo v vodo, je treba preveriti, kakšne pasti skriva, saj je že skok za osvežitev lahko nevaren. Ne pozabimo, da se v rekah, jezerih, gramoznicah in še kje kopamo na lastno odgovornost, tudi zaradi vodnih vrtincev pa so nekatera kopališča lahko nevarna.

Kranj – Vsako poletje reševalci in policisti poročajo o tragedijah, ki se dogajajo zaradi kopanja na tako imenovanih divjih kopališčih in v morju, tudi ta teden pa so gorenjski gorski reševalci reševali žensko, ki se je poškodovala pri skoku v vodo.

Poškodbe so lahko manjše, npr. odrgnine ali zlomi, lahko pa so tudi usodne, kot je bilo pred kratkim, ko je pri kopanju v Soči umrl deček.

Vsaka nesreča znova sproži tudi polemike, kaj je ob hlajenju na različnih kopališčih dovoljeno in predvsem s čim preprečiti nove tragedije.

Urejena in divja kopališča

Na urejenih naravnih kopališčih in bazenih za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode. Njihova naloga je, da neprekinjeno opazujejo kopalno površino, vzdržujejo red na kopališču, odpravljajo vzroke za nastanek nevarnosti, v primeru nesreč pa rešujejo iz vode in kopalcem nudijo prvo pomoč.

Območja naravnih kopališč so vidno označena, vodne površine so ograjene. Kopalci se od obale ne smejo oddaljiti več kot sto petdeset metrov v morju, sto metrov v stoječih vodah in trideset metrov v tekočih vodah. Dostopi v vodo, sanitarije, opozorilne table in prostori za prvo pomoč so v njih urejeni. Vsako kopališče mora imeti opremo za reševanje iz vode, ki je predpisana, opremo za nudenje prve pomoči in kopališki red, v katerem so določena osnovna pravila ravnanja, ki so za obiskovalce obvezna. V kopalni sezoni v urejenih naravnih kopališčih država poskrbi tudi za nadzor kakovosti kopalne vode.

Na kopalnih območjih ob morju, rekah ali jezerih, ki so brez upravljavca, je kopanje na lastno odgovornost. Za varnost kopalcev ni posebej poskrbljeno, vendar v njih država nadzoruje kakovost kopalne vode. Območje kopalne vode je določeno s predpisi in označeno z opozorilnimi tablami, na katerih so tudi informacije o vzorčenju kopalne vode in rezultatih analiz.

V zapuščenih gramoznicah, ribnikih, vodnih zbiralnikih in drugih nenadzorovanih vodnih površinah je kopanje sicer mogoče, vendar ni priporočljivo in je ponekod celo prepovedano. Na takšnih območjih so bregovi največkrat neurejeni, kakovost kopalne vode se ne preverja, nevarne brzice, močni vodni tokovi in vrtinci pa predstavljajo veliko tveganje. Na takšnih območjih se zgodi največ utopitev. Opozorilne table, ki opozarjajo na nevarnost, največkrat ne zaležejo.

Poskrbimo za svojo varnost

Zavedati se moramo, da za lastno varnost lahko največ naredimo sami. Glavni pogoj za varno kopanje je dobro znanje plavanja in upoštevanje osnovnih varnostnih napotkov. To pa pomeni, da ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo ali smo pod vplivom alkohola. Nikoli ne skačemo v kalno ali plitvo vodo, pred skokom pa vedno preverimo njeno globino. Svojega plavalnega znanja in vzdržljivosti ne smemo precenjevati, prav tako pa ni priporočljivo, da plavamo daleč od obale in sami. Če nas zgrabi krč, iztegnemo in sprostimo mišico. V primeru, da nas ujame nevihta, moramo čim prej iz vode.

Pri odločitvi, kam bomo šli na kopanje, se je treba izogibati nevarnim in nepreglednim mestom, močnim tokovom in vodnim vrtincem.

Zelo pomemben je tudi nasvet, da otrok v bližini vodnih površin in v vodi nikoli ne puščamo brez nadzora. Lahko gre tudi za zelo plitvo vodo ali domače bazene.

Kadar opazimo, da se nekdo utaplja ali mu grozi utopitev, pomagamo po svojih močeh in sposobnostih. Če ocenimo, da bi ogrozili lastno varnost ali varnost drugih, pa se reševanja raje ne lotimo, ampak čim prej pokličemo na številko 112.