1914–2014

V tem mesecu se spominjamo začetka prve svetovne vojne. Tudi radio, televizija in tiskani mediji nas opominjajo na to. Kaj pa nas v bližnji okolici spominja na te hude čase? Morda se bralci Gorenjskega glasa še spomnite mojega sestavka o čudovitem pomniku iz teh časov v Bohinjskem kotu. Vsako leto namreč na dan mrtvih obiščem vojaško pokopališče v Ukancu ob Bohinjskem jezeru.

V pogovoru z mnogimi prijatelji pa sem žal spoznala, da le malokdo od Slovencev ve, da je ta prostor kulturni spomenik Republike Slovenije. Zato sem se odločila, da ob stoletnici teh grozot zopet napišem nekaj besed o tem pomniku.

Ob vstopu na pokopališče je na kamnitem obodu zapisano 1915 – VOJAŠKO POKOPALIŠČE – 1917 in da je ta prostor kulturni spomenik Republike Slovenije. Tukaj je pokopanih 296 avstro-ogrskih vojakov, vojnih ujetnikov, ki so padli v Krnskem pogorju v času prve svetovne vojne. Po priimkih sodeč je največ Madžarov, Poljakov in Ukrajincev, tudi Romuni, Čehi in Srbi so bili med njimi. Vsak pokojni ima ob grobu lesen križ z napisanim imenom. Na velike križu sredo pokopališča je napisano: Tujci prej – zdaj bratje ste postali, ko so tu grobove vam skopali ... Žarko sevaj solnce vam planinsko, pokoj dihaj jezero bohinjsko!

Ob odhodu iz tega svetega kraja se zamisliš nad lepimi verzi. Nepozabne pa so tudi besede nad vrati na kapeli v kotu pokopališča:

Potomci! Ostanite si edini, da zaman našo nismo kri prelili!

Ali tudi te besede kaj pomenijo za današnji čas?

S spoštovanjem do vseh pokopanih

Marija Jamnik, Žabnica