Avgusta o Avgustu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 31. avgust 2014 / 20:48

Od ljudi, ki so živeli pred dva tisoč leti, je gotovo najbolj poznan Jezus iz Nazareta. V času njegovega rojstva pa je bil prvi mož takratnega sveta cesar Avgust, eden najmogočnejših vladarjev vseh časov; tudi Jezus je bil njegov podanik.

Bili s(m)o v Avgustovem imperiju

»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. /…/ In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.« Tako je evangelist Luka (Lk 2,1-7) popisal Jezusovo rojstvo. A v tistem času ni za tega otroka še nihče vedel. Vsi pa so vedeli, kdo je vladar imperija, v katerega je sodila tudi rimska provinca Judeja. Avgust je bilo njegovo vladarsko ime, bil je prvi rimski cesar in 19. avgusta je minilo dva tisoč let od njegove smrti. Rodil se je leta 63 pred Kristusom, bil je pranečak slovitega Julija Cezarja, vnuk njegove sestre Julije. Cezar ga je posinovil, tok zgodovine pa je bil tak, da je ta sprva bolehni in šepavi deček z imenom Gaj Oktavij postal njegov naslednik in prvi rimski cesar. Ko se je dal okronati za cesarja, si je nadel ime Avgust, »augustus« pa v latinščini pomeni vzvišeni. Rimski imperij se je v naslednjih dveh stoletjih še širil, dosegel še večji obseg, nikoli – ne prej ne pozneje – pa ni bil tako trden. Rečemo lahko, da je največji imperij antičnega sveta z Avgustom dosegel svoj zenit, svojo najbolj vzvišeno točko. A že za Avgusta je dosegel za tiste čase nepojmljiv obseg; raztezal se je čez vse Sredozemlje, od Španije do Grčije in Turčije, od severne Afrike do Nemčije. V poskusu osvajanja ozemelj vzhodno od Rena pa je bil Avgust ustavljen in poražen. Genialni germanski vojskovodja Arminij (Luter ga je prekrstil v Hermana) je jeseni leta 9 tri njegove legije zvabil globoko v Tevtoburški gozd, jim kakih 20 kilometrov severno od današnjega Osnabrücka nastavil zasedo in jih nato v krvavi bitki dobesedno poklal; padlo je okrog 20 tisoč elitnih vojakov, pretorijancev, cesarjevih gardistov, rešilo se jih je le nekaj sto. Ko je Avgust izvedel za ta pokol, se mu je skoraj zmešalo. Ni se več strigel, ponoči je trgal svoja oblačila, butal z glavo ob zid in vpil: »Kvintilij Var, vrni mi moje legije!« V bitki je umrl tudi ta poveljnik, v brezupnem položaju naj bi naredil samomor, zmagovalci pa so mu odsekali glavo in jo poslali v Rim. Ta poraz seveda ni zatemnil Avgustove slave in njegovih prejšnjih zmag, zlasti tiste, ko je premagal svojega glavnega tekmeca Marka Antonija in njegovo ljubico Kleopatro, vladarico Egipta; ta dva sta leta 30 pr. Kr. naredila samomor, Egipt pa je postal rimska provinca … In ne nazadnje: ravno v letih okrog Avgustove smrti je bilo ustanovljeno rimsko mesto Emona. Kar pomeni, da je bilo tudi ozemlje današnje Slovenije del Imperija, ki mu je vladal Avgust in v katerem se je rodil Jezus Kristus. Temu imperiju, katerega najbolj neposredna naslednica je Rimskokatoliška cerkev, pa v nekem smislu pripadamo še danes, saj je večina Slovencev katolikov … Kako se je živelo v naših krajih v Avgustovem času, si lahko ogledate v Mestnem muzeju Ljubljana na razstavi »Emona: mesto v imperiju«, vse do 15. maja 2015.

Top 10 najbolj priljubljenih superjunakov

Od junakov izpred dveh tisočletij, ki slovijo še danes, se ozrimo na junake novejšega časa, na tiste, ki smo jih ustvarili v svoji domišljiji. Na spletni platformi Ranker so opravili raziskavo, kateri so najbolj priljubljeni stripovski in filmski superjunaki. Glasovalo je 140 tisoč posameznikov in odločilo, da je prvak med superjunaki Batman, čeprav je na sceni popularnih že 75 let. Na drugo mesto se je uvrstil Spider-Man, tretje je pripadlo Supermanu, četrti je Wolverine, mož nerjavečih krempljev. Peti je Iron Man, šesti Hulk, zeleni junak potlačene jeze, sedmi patriotski heroj Captain America, osmi nordijski bog strele in groma Thor in deveti najhitrejši superjunak Flash. Čudežna ženska (Wonder Woman) je kot edina superjunakinja zasedla deseto mesto. Jih ločite? Brez slik najbrž bolj težko.

Brecht o revnih ljudeh

Imperator Avgust in drugi superjunaki so deležni posebne obravnave. Kaj pa revni ljudje, kako naj se ti prebijejo skozi življenje? Nemški dramatik Bertold Brecht (1898–1956) je zapisal: »Revni ljudje potrebujejo pogum, brez njega so izgubljeni. Potrebujejo ga že za to, da zjutraj vstanejo. Sredi vojne obdelovati polje, spravljati na svet otroke, ko je prihodnost brez upanja, to zahteva trden pogum.« Bo kar držalo.