Snežno bele Pamukkale
Pamukkale z bleščeče belimi kalcitnimi terasami in kotanjami tople vode so čudovita naravna znamenitost, ki je seveda zelo obiskana.
Na poti v Pomukkale (bombažni grad) na 1500 metrih nadmorske višine prečimo gorovje Taurus, ki se vleče vzdolž turške sredozemske obale. Najvišja gora ima 3710 metrov, na 2356 metrih so že odprli prvo smučišče. Nasploh je Turčija precej gorata dežela s tisoč metri povprečne nadmorske višine. Vode ima v izobilju in vsepovsod namakajo polja, glavne cevovode je zgradila država.
Na 230 kilometrov dolgi poti do Pamukkal smo ugotavljali, kako dobre ceste imajo, prometa ni bilo veliko, bencin je drag, ker Turčija nima nafte. Vsepovsod smo lahko videli dobro obdelana polja, izkoristijo prav vso plodno zemljo. Samooskrba prebivalstva je zelo pomembna, vsaka družina ima svojo njivo in mnogi na polju preživljajo dopust.
Bosi po belih terasah
Pogled na Pamukkale je osupljiv, zaradi bleščeče beline so nujna sončna očala. Srečo smo imeli, da je bilo malce oblačno, saj sicer ne bi mogli posneti dobrih fotografij. Obiskovalcev je bilo veliko, še posebej otrok, saj so 19. maja praznovali Atatürkov rojstni dan. Kopali so se v kotanjah s toplo vodo, stražarji so budno pazili, da so bili vsi bosi, da na bele terase nihče ni stopil v čevljih.
Bele terase so nastale pred 10 tisoč leti, zaradi potresov je na površje začela bruhati vroča voda, polna mineralov, zlasti apnenca. Pri razlivanju po bregeh je nanašala kalcijev karbonat, v tisočletjih so nastale kotanje, po katerih se pretaka topla voda. Včasih je bilo dvajset izvirov, ostala sta le dva. Bele terase so se včasih raztezale na petih kilometrih, danes so dolge 2,2 kilometra. Naravno znamenitost počasi načenjajo tudi trume obiskovalcev, nekatere kotanje so morali že obnovili. Na prvi pogled so podobne naravnim, natančen pogled pa pokaže, da je narava večji umetnik.
Mogočni Hierapolis
Termalno vodo so cenili že v antiki in na vrhu belih strmin postavili prostrano mesto Hierapolis, z največjo nekropolo v Mali Aziji, ki se ponaša z več kot dva tisoč let starimi sarkofagi. Doslej so izkopali že 1600 grobov. Dobro je ohranjeno rimsko gledališče, mogočna mestna vrata, zanimiva je agora, pa Apolonov tempelj in še bi lahko naštevali. Hierapolis, v katerem je včasih živelo sto ljudi, je resnično vreden ogleda.
Menda se je tam mudila Kleopatra, vsekakor se po njej imenuje kopališče ob največjem izviru termalne vode. Danes je tam urejenih več naravnih bazenov, na dnu ležijo antični stebri, kipi in skale, voda je kristalno čista, zato je tam kopanje res pravi užitek. Še posebej, če drži, da vas pol ure kopanja pomladi za deset let.
(Konec)