Vabi Panamski prekop
Na letošnji veliki šmaren je minilo natanko sto let od odprtja Panamskega prekopa (Canal de Panama), prva ladja ga je preplula 15. avgusta 1914. Zdaj ga širijo, nov prekop med oceanoma pa naj bi gradili tudi v Nikaragvi …
Prekop in povezava med oceanoma
Pred sto leti je veljal ta velikanski gradbeni podvig za eno od sedmih čudes sveta, omogočil je novo in bistveno krajšo povezavo med Atlantskim in Tihim oceanom. Dolg je 77,1 kilometra in je ena od ključnih povezav mednarodne pomorske trgovine; je stičišče 144 pomorskih poti, vsako leto ga prečka skoraj 15.000 ladij, za kar potrebujejo od osem do deset ur. Ladja iz New Yorka v San Francisco prepluje skozi prekop 9500 kilometrov; okoli rta Horn, najjužnejše točke Južne Amerike, pa bi morala prepluti 22.500 kilometrov. Omenimo ob tej priložnosti še nekaj zanimivosti. Cena za vožnjo skozi prekop je odvisna od velikosti in namena ladje. Najvišjo je dosegla potniška ladja Norwegian Pearl, ki je 14. aprila 2010 plačala kar 375.600 dolarjev. Tovorna ladja za poln zabojnik plača okoli 82 dolarjev, za praznega pa 72 dolarjev (podatki 2011). Velika tovorna ladja z okoli 3800 zabojniki torej skupaj z vsemi stroški pomoči pri plovbi plača okoli 340.000 dolarjev. Povprečna cena za prečkanje je sicer 54.000 dolarjev, saj manjša plovila plačajo občutno manj. Do 15,24 metra dolgo plovilo plača le 1300 dolarjev. Američan Richard Halliburton pa je leta 1928 plačal le 36 centov – prekop je preplaval. Zaradi tega prekopa so mnoge ladje zgrajene ravno v takšnih najvišjih izmerah, ki še omogočajo njegovo prečkanje, znane so pod imenom Panamax. Največja ladja, ki je prečkala prekop, je bila San Juan Prospector; dolga je bila kar 296,57 metra. Rekordno leto je bilo 2012, ko so ladje prepeljale 330 milijonov ton tovora. Rekordni dnevni prevoz tovora pa so zabeležili 13. marca 2006, ko so ladje skozenj prepeljale 1.070.023 ton tovora. Po svetu gradijo ladje, ki so prevelike za plovbo skozi obstoječi prekop, ki tudi sicer ne zmore več vsega prometa. Prav zdaj ga širijo in novi del bo nared sredi 2015. Sistem zapornic bo drugačen in bo omogočal pretakanje vode v posebej zgrajene komore (vodohrane). Nove zapornice bodo omogočale prehod ladjam, ki so dolge 366 in široke 48 m in lahko prevažajo 12.000 zabojnikov, kar je 2,5-krat več od trenutne zmogljivosti prekopa. Ta dobiva tudi konkurenco. Kitajci bodo severno od panamskega zgradili še en prekop skozi Nikaragvo, dolg kar 270 kilometrov. Graditi naj bi začeli že letos, odprli ga bodo morda že 2019. – Ob Panamskem prekopu je ob njegovi stoletnici na ogled velika razstava, na ogled je seveda tudi kanal sam. Vabljeni!
Kahkaha: Turkinje se smejejo
Na nedavnih predsedniških volitvah v Turčiji je prepričljivo zmagal Redžep Tajip Erdogan, dotedanji predsednik vlade, že v prvem krogu je dobil 52 odstotkov glasov. Erdoganu je treba priznati njegovo popularnost in politično spretnost, hkrati pa mu je mogoče očitati koruptivnost, desničarski populizem in težnjo, da bi Turčija spet postala bolj islamska država. Pred volitvami se je zgodil »incident«, ki je na zelo moderen način opozoril na ta problem. Bulent Arinc, podpredsednik Erdoganove vlade, je v govoru o »moralni pokvarjenosti« v Turčiji kritiziral moderen način življenja in šokiral z izjavo, da se ženske v javnosti ne bi smele smejati, češ da to ni spodobno. Odgovor Turkinj je bil presenetljiv in izviren. Odzvale so se na družbenih omrežjih, z množično objavo sebkov (»selfijev«), fotografij, na katerih se smejejo. Že v prvih dneh po sporni izjavi je nastalo več kot pol milijona objav z oznako »kahkaha«, kar v turščini pomeni smeh. Pridružili so se jim mnogi moški in vsi skupaj pozivajo Erdoganovo vlado, naj ne deli moralnih naukov; raje naj rešuje dejanske probleme, kot so posilstva, nasilje nad ženskami in prisilne poroke mladoletnic. Znani televizijski voditelj Fatih Portakal je tvitnil: 'Prosim, ljubi Alah, naj bo to le šala. Če se ženske v javnosti ne smejo smejati, potem moški ne smejo jokati.' Tako je namignil na Arincevo 'navado', da potoči solzo ali dve ob govorih premierja Erdogana … Zanimiv spopad dveh Turčij, islamsko-konservativne in laično-svetovljanske.
Umrla Lauren Bacall (1924–2014)
»Moja kariera je bila vlak smrti, vlak smrti, ki je vozil tako visoko, kot bi si lahko človek samo želel. In padci! Padci so bili globlji, kot bi jih privoščila komur koli – deset stopničk pod peklom.« To je ena od izjav legendarne ameriške filmske igralke in oskarjevke Lauren Bacall, ki je 12. avgusta umrla v New Yorku; 16. septembra bi dopolnila devetdeset let. Ta lepotica zapeljivega glasu je svoj čas zapeljala tedaj že znanega zvezdnika Humphreyja Bogarta in skupaj z njim postala slavna še ona, tako pred kamero kot za njo …