Mir ustvarjamo v svojih srcih

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / torek, 19. avgust 2014 / 09:02

Letošnje maše v čast Marijinega vnebovzetja so bile tudi spomin na 100. obletnico začetka prve svetovne vojne in poziv k miru, prijateljstvu in spravi.

Brezje – Več tisoč ljudi je v petek, na praznik velikega šmarna, romalo na Brezje, kjer je bila osrednja svečanost v ljubljanski nadškofiji. Največ jih je bilo pri dopoldanski maši, ki jo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference in upravitelj ljubljanske nadškofije, novomeški škof Andrej Glavan. Svečanost je bila nekaj posebnega, saj je letos jubilejno leto 200. obletnice nastanka Layerjeve slike Marije Pomagaj, Slovenci pa se skupaj z drugimi narodi spominjamo 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Brezje so na svoj način povezane z njo. Zato so bili pred zunanjim oltarjem postrojeni vojaki Slovenske vojske s prapori, maševali so tudi člani vojaškega vikariata. Med udeleženci so bili tudi predstavniki političnega in javnega življenja, med njimi evropski poslanec SDS Milan Zver, predsednik Ustavnega sodišča Miroslav Mozetič in škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Filo.

Škof Andrej Glavan je v uvodu pridige dejal, da je praznik velikega šmarna praznik upanja in pričakovanja srečne prihodnosti, ki daje krščanstvu mlado in privlačno obličje. Marija je most med zemljo in nebesi. Ko se je spominjal stolet­nice začetka prve svetovne vojne, je dejal, da so vojne »nesrečne posledice ranjene in grešne človeške narave«. Prva vojna je bila tudi nesrečen paradoks, saj so bili vojaki na obeh straneh povečini kristjani. Dogodki pred stoletjem nas spominjajo, da je »z vojno vse zgubljeno, z mirom pa vse pridobljeno«, je dejal škof Glavan. »Pomembna predpostavka za mir v družbi je prijateljstvo in sodelovanje med različnimi narodnostnimi, kulturnimi in verskimi skupnostmi, znotraj naroda in med narodi … Kdo zares ustvarja mir na svetu? Samo tisti, ki je spravljen z Bogom in s seboj. Mir in vojna se odločata ne le na bojnih poljanah, ampak v človeških srcih. Ustvarjalci miru smo, ko skrbimo za mir v svojem srcu, znotraj družin, kjer je toliko sporov, in ko v svojem narodu delamo za spravo v ljubezni in resnici,« je povedal. Romarji so nato skupaj s škofom in duhovniki obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji, ki so jo sprejeli slovenski škofje 21. januarja leta 1992, po mednarodnem priznanju Republike Slovenije, in se obvezali, da jo bodo obnovili vsako leto na veliki šmaren.

Kardinal Rode na Primskovem in na Bledu

Kardinal dr. Franc Rode je za letošnji praznik Marijinega Vnebovzetja znova maševal na Gorenjskem: na praznični predvečer (že četrtič zapored) na Primskovem pri Kranju in na praznični dan popoldne na Blejskem otoku. Tako Primskovo kot Blejski otok sta ena od najstarejših romarskih krajev na Slovenskem.

Na Primskovem imajo na praznik Marijinega vnebovzetja tudi farno žegnanje, zato so še posebej počaščeni, da pride mednje tako pogosto kardinal dr. Franc Rode. V četrtek zvečer ga je v imenu župljanov nagovoril Bojan Kuster. Kardinal Rode je v pridigi govoril o Mariji in njenem vnebovzetju ter pomenu za ljudi. Vprašal se je, zakaj je danes toliko te­snobe v ljudeh, toliko neučakanosti, notranjega nemira, hlastanja za bežnim trenutkom. »Kristjan, ki veruje v večno življenje, je svoboden pred časom, obvlada čas, prinaša mir, ki ga daje vera,« je dejal. Med drugim je zaželel, da bi nehali zastrupljati ozračje z neobjektivnim in pristranskim predstavljanjem zgodovine, z zlobnimi namigovanji in nesramnimi obrekovanji, da bi v javnosti ne dali mesta sovražnemu govoru. »Da bi imeli toliko ponosa, da ne bi nenehno napadali in blatili katoliške Cerkve, ki je bila od 8. stoletja naprej mati in vzgojiteljica vseh slovenskih rodov in je še danes duhovna domovina vseh Slovencev, da bi za vse veljale etične in prav­ne norme. Potem bo narod zadihal bolj sproščeno in veselo in postal bolj ustvarjalen na vseh področjih,« je zaželel v pridigi. Po maši je vodil procesijo s skoraj 600 let starim kipom primskovške Marije in lučkami. Kip, ki je zadnji ostanek stare gotske cerkve, ima častno me­sto pod zvonikom.