Zlomljeni vratovi

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / torek, 19. avgust 2014 / 09:40

Verjetno ste jih že opazili. Vsak sedi na svoji strani v pol sedečem položaju, z brado na prsih in zlomljenim vratom. S palcem lička telefonsko napravo … To delajo vsi, mladi, še mlajši, stari in še starejši; najstarejši pač še ne. K mizi v idiličnem okolju idilične gostilne pristopi srednje star par z dojenčkom v vozičku. Srednje stari so tisti Slovenci, ki imajo otroke pri štiridesetih ali kak mesec manj. Ampak leta tu niso pomembna, pomembno je vedenje. Parkirata podmladek, usedeta se, on iz žepa potegne smetišnici podoben telefon, ona še večjo smetišnico in ličkanje se začne. V idiličnem okolju, kjer vse naokoli vre od samega življenja, preverjata, kaj prijatelji na Facebooku počnejo v nekem drugem idiličnem okolju. Potem pristopi natakar, in ne da bi ga pogledala, naročita vsak svoj kapučin z vodo. Dojenček v vozičku je začuda tiho. Ko se preličkajo trije, štirje krogi, se s to isto smetišnico fotografira idilično okolje s kavico na mizi in prijateljem na fejsu se pošlje podatek, kaj počneta, pardon počnejo, na tako idiličen dan v tako idiličnem okolju. Vmes sta si izmenjala nekaj stavkov. Ona je na primer rekla: »Pi**! Maja ma spet novo oblekco in sončna očala. Tamara je spet v Ameriki, od kje jemlje denar?« On ima podobne opazke: »Pazi to, Marjan letos že tretjič jadra! Pero ma novga Kawasakija! Eni pa res uživajo!«

In potem se kava spije, dojenček odparkira, telefoni se pospravijo in gredo. Nikakor jih nočem obsojati, ker obstaja možnost, da so se že prej naužili idiličnega okolja z idilično gostilno in sta si, so si, povedali že prej vse in so si rekli, pa pojdimo še na kavo in preverimo fejsa oziroma novice na internetu.

Mlad par sedi za mizo istega idiličnega lokala v idiličnem okolju. Ona je lepotica, on pa srečnež. Natakar jima prinese dva soka in po prvem požirku srečnež že preverja stanje na medmrežju. Ona ga dvakrat opozori, da sta prišla na pijačo, ne pa na telefon, a on ne more iz svoje kože. Iz najstnika je s telefonom in wi-fijem odrasel v pohabljenega mladca. Tudi njo je spoznal s pomočjo wi-fija in medmrežja in fejsa in … »Kaj je narobe, če sem stalno v stiku s svetom? Je narobe, ti nisi stalno v stiku s svetom, ti bežiš iz sveta!« Nastane prepir, ki se reši z novico, da prijatelj s fejsa vabi na zabavo. »Glej, če bi ne bil v stiku, bi zamudila zabavo.« Reče on. »Jebeš zabavo, na katero te vabi prek fejsa,« reče ona in skoraj odvihra. Ona srka sok po slamici, on z zlomljenim vratom bere svetovne novice. Ne morem ju obsojati, ker ne vem, ali sta pred prihodom v idilično okolje dva, tri, štiri dni tiščala telesi vkup brez svetovnih stikov. Verjetno je ličkanje prišlo na vrsto potem, ko je tip resnično potreboval pavzo od samega ljubimkanja s svojo lepotico. Seveda tudi on fotografira sok in njen nasmeh in ga pošlje prijateljem v svet. Zraven je pripisal: »Uživava!«

Moda se hitro spreminja in človek z njo. Tehnologija nas požira gospodarski krizi navkljub. To požiranje niti ni tako slabo. Zabavna tehnologija je ustvarjena zato, da nam krajša čas, in s tem ni nič narobe, razen če se ne začneš spraševati, kdaj končno bodo izumili nekaj zabavnega, kar ti bo podaljšalo čas. No, kdor bi hotel živeti v dolgčasu, naj prvi dvigne roko? O modi sem začel. Zadnji modni hit je, da nimaš telefona, razen stacionarnega v hodniku stanovanja, da nimaš Facebooka niti Twiterja niti drugega podobnega profila, da ne veš, kaj je internet, da nimaš avta, ne hodiš na počitnice in zelo rad kolesariš v službo in iz nje, da je kolo tvoj način življenja, pohodniški čevelj pa najskrbneje izbran pripomoček. Zelo rad plavaš in poslušaš glasbo iz dobrih zvočnikov, iz dobrih starih ploščkov, da hodiš v kino punco držat za stegno, da najraje ješ domačo, ne tuje hrane, in da nisi nevoščljiv, če ima kdo na vrtu neškropljena jabolka …

Ste se prepoznali? Če je vaš odgovor da, potem ste modni. Če se niste prepoznali, potem ste bebec, eden od mnogih v čredi. Ne ovca, ampak bebko, ki mu ni mar za modo. Ne, ne vračam vas v kameno dobo, ampak v retro-sceno, vintage-sceno, tako so modni guruji naslovili to zdaj najbolj modno gibanje. In zdaj se postavlja vprašanja: Kam v hodniku postaviti stacionarni telefon? In če ga postavim, bom moral biti vedno doma in čakati na klic? Sploh še prodajajo stacionarne telefone?

Pred kratkim sem lizal sladoled v Evropi in nasproti pred vhodom v pošto zagledal dve telefonski govorilnici. Dvakrat sem se uščipnil, da sem dojel, da ni fatamorgana. Sladoled sem lizal dobre pol ure, a nisem opazil uporabnika … Mogoče pa sploh ne delujeta, sem se spraševal. Mogoče tam stojita samo kot spomenik … nekemu – preteklemu času …