Sanjski Dolomiti, II.

Punta Penia/Marmolada (3343 m) - Najvišji vrh Dolomitov. Na vrhu se počutiš tako sladko, kot bi jedel najslajšo marmelado. Po eni najstarejših zavarovanih plezalnih poti v Dolomitih.

Letošnje nestabilno vreme je dodobra krojilo naš teden v Dolomitih. Odkrivati čudovite poti v družbi Vikija Grošlja je nepozabno doživetje. Vrhunsko! Prva tura, ki nas je čakala, je bila Marmolada oz. njen najvišji vrh Punta Penia. Marmolada je resnično gora presežkov; najstarejša ferata v Dolomitih, največji ledenik in gigantska južna stena.

Klasičen vzpon poteka čez ledenik, kjer je tudi približno 100 metrov visok, zavarovan skalni skok. Viki se je odločil, da se mi na vrh povzpnemo po eni najstarejših ferat v Dolomitih, preko zahodnega grebena, po ferati, imenovani tudi Marmolada.

Da bi izkoristili lepo jutranje vreme, se zapeljemo na sedlo Fedaia, kjer je tudi spodnja postaja prav posebne košaraste vzpenjače, v kateri stojiš in nimaš strehe nad glavo. Vzpenjača nas zapelje do višine 2625 m, do koče Rifugio Pian del Fiacconi. Od tam po poti številka 606 sestopimo približno 150 metrov, prečimo proti zahodu in se preko ledenika vzpnemo do vstopa v ferato. Prvi metri jeklenice nas popeljejo do škrbine Forcella della Marmolada na višini 2896, kjer se nam z desne strani pridruži pot z južne strani. Ferata ne preseže težavnosti A/B. Vstopna ocena je B, tako si do niše sledijo ocene A. Pri niši so pred nami prve skobe, ki nas spremljajo veliko večino poti. Skobe nas vodijo direktno navzgor, čez skoraj gladke plošče. Še dobro, da je ferata stara, kajti če bi bila nova, adrenalinska, športna ferata, bi bila zagotovo brez skob in tudi ocena zahtevnosti bi bila bistveno višja. Značilnost ferate je, da se nekaj časa drži grebena, nato pa sestopi bolj na njegovo severno stran. Skozi celoten vzpon po zahodnem grebenu nam pogled uhaja na Gran Vernel, gladko goro, dosegljivo le alpinistom. Na grebenu so nam mestoma za varnejši stop v oporo tudi klini. Fiksna jeklenica nas pripelje do vrha ferate, kjer stopimo na sneg in se po ledeniku vzpnemo do koče in naprej do vrha Punta Penie, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišji vrh Dolomitov.

Vrh navduši z razgledom: pred nami se pokaže zeleno-rjavi greben vulkanskega izvora, za njim pa veličastna skupina Sella, z najvišjim vrhom Piz Boe. Proti vzhodu, kjer je slutiti prelaz Falzarego, se dvigajo mogočne, dih jemajoče Tofane, sploh prva, tista, rdeče obarvana. Proti jugovzhodu je Civetta z mogočno steno. Proti severozahodu je skupina Sassolungo/Langkofel. Ko se obrnemo proti jugu, pa se pokaže veriga vabljivih gora, med katerimi sta v ospredju Cime di Omretta in Sass Vernale. Z vrha Marmolade sestopimo po poti običajnega vzpona, čez ledenik. Z vrha začnemo sestop proti severu, do vstopa v 70-metrsko ferato oz. zavarovano skalno stopnjo čez severni greben. Spodaj stopimo na ledenik, ki je poln razpok oz. špalten, zato je ledeniška naveza nujna. Ledenik nas pripelje direktno do zgornje postaje košaraste vzpenjače, s katero smo zjutraj prihranili dve uri vzpona. Če imamo le enosmerno vozovnico, potem do jezera Fedai sestopimo peš, sicer pa stopimo v vzpenjačo in smo v nekaj minutah v dolini.

Opisani vzpon je veličastna mešanica ferate in ledeniške ture. Za vsakega zaljubljenca v gore vsekakor uživaška dogodivščina! Je pa potrebno upoštevati nekaj dejstev: tura je v primeru nevihte lahko smrtno nevarna, saj nas železje spremlja tako pri vzponu kot pri sestopu. V letošnjem letu je na ledeniku tudi precej razpok oz. špalten, zato je ledeniška naveza nujna. Obvezna je uporaba čelade, cepina in derez, pri vzponu po ferati pa samovarovalnega kompleta.

Nadmorska višina: 3343 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5