Tudi visoke odškodnine ne odtehtajo zdravja

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / / 10:10

Pri vstopu v Evropsko unijo je Slovenija morala sprejeti Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni. Težko pa je reči, da se z napredkom tehnologije kakovost življenja le izboljšuje, ugotavljata Ana Kalamutova in Mitja Primc.

Kranj – Študenta medicine Ana Kalamutova in Mitja Primc sta pod mentorstvom prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec na Medicinski fakulteti v Ljubljani raziskovala bolezni, povezane z delovnim okoljem. Zanimiv podatek, ki sta ga odkrila, kaže, da je bila prva identificirana poklicna bolezen rak modnika pri dimnikarjih. »Na celinski Evropi so dimnikarji nosili zaščitna oblačila, medtem ko v Angliji zaščitnih oblačil niso imeli, dimnikarji pa so bili pogosto mladi moški. Rak modnika je angleški kirurg leta 1775 pripisal sajam in katranu, ki so se nabirali v oblačilih in kožnih gubah mladih dimnikarjev,« sta pojasnila, a obenem opozorila na dejstvo, ki velja še danes: »V nekaterih primerih se neposredna zveza med izpostavljenostjo in boleznijo razmeroma enostavno dokaže, v drugih pa je to veliko teže, saj lahko oseba zboli zaradi delovnega okolja ali številnih drugih vzrokov. Tak primer je naraščanje števila bolnikov za rakom. Sodobnost je s tehnologijo in ionizirajočimi sevanji prinesla nevarnejše bolezni, zato je težko reči, da se z napredkom tehnologije kakovost življenja le izboljšuje. Prav tako je preskok v današnji čas prinesel stres in izgorelost v vsakdanjik številnih poklicev, ki sta izvorna točka številnih obolenj. Zagotovo pa lahko določimo le tiste poklicne bolezni, ki so vir mehanskih, kemičnih ali bioloških faktorjev (dekompresijska bolezen, okvare sluha, parazitne bolezni, vitiligo, silikoza, poklicna astma, farmerska pljuča ...).

Bolezen, povezana z delom, je katerokoli kronično obolenje, ki se pojavi kot posledica dela ali delovnega okolja, in ko je v določenem poklicu pojavnost bolezni pogostejša kot pri preostali populaciji, jo označimo za poklicno bolezen. Mednje se ne štejejo poklicna tveganja za določene poškodbe, kot so denimo padci. »Med najbolj razširjenimi in znanimi primeri poklicne bolezni tudi v Sloveniji so primeri azbestoze zaradi inhalacije azbestnih vlaken. Po ugotovitvah pravnikov naj bi do leta 2030 kar 2,5 milijona ljudi na svetu tožilo podjetja za odškodnine samo zaradi poklicnih bolezni, ki so nastale zaradi izpostavljenosti azbestu. Vendar tudi visoke odškodnine, ki bi jih družine obolelih lahko prejele, ne morejo povrniti zdravja. V tem smislu zakonodaje tudi niso popolne, saj bi se morale osredotočati bolj na odstranitev povzročiteljev bolezni kot na odplačevanje škode,« menita Ana Kalamutova in Mitja Primc. Pri vstopu v Evropsko unijo je Slovenija morala sicer sprejeti Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, vendar, še dodajata sogovornika: »Kljub urejeni zakonodaji in točno določenim smernicam ter ustanovi, ki bi lahko izvajala te ukrepe, je zaradi pomanjkanja plačnikov pregledov diagnosticiranje poklicnih bolezni še vedno premajhno.«