V Črni nočejo asfaltne baze

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / torek, 12. avgust 2014 / 09:07

Družba Calcit je del Peskokopa Črna oddala podjetju, ki je začelo postavljati asfaltno bazo. Ogorčeni krajani napovedujejo protestni shod in zaporo ceste, v Calcitu pa zatrjujejo, da imajo vsa potrebna dovoljenja.

Črna pri Kamniku – V krajevni skupnosti Črna se je oblikovala Civilna iniciativa Za zeleno dolino Črne z namenom opozoriti na nedovoljene aktivnosti, ki naj bi se odvijale v peskokopu v Črni. Po njihovem prepričanju peskokop obratuje brez potrebnih dovoljenj, v njem poteka postavitev asfaltne baze brez gradbenega dovoljenja, v peskokopu pa naj bi v zadnjih letih nastala tudi deponija odpadnega materiala podjetja Calcit. Civilna iniciativa, ki se je oblikovala pred dobrim mesecem, je v dveh dneh zbrala 136 podpisov krajanov.

Kot nam je povedala njena predsednica Vida Romšak, so krajani za načrte v zvezi z asfaltno bazo izvedeli po golem naključju. »Prejšnji lastnik Jelenko Radovanović je v peskokopu pesek v skladu z dovoljenji odkopaval dvajset let in z njim krajani nismo imeli nobenih težav. Ko pa se je upokojil, je zemljišče prodal Calcitu, ta pa je začel dovažati svoj odpadni material. Začelo se je čisto potiho. Nekega dne sem šla mimo na sprehod in sem videla več delovnih strojev. Misleč, da bodo območje uredili, sem delavce vprašala, kaj bodo delali, in takrat so mi priznali, da bodo uredili asfaltno bazo. Takrat pa smo začeli preverjati, ali je Calcit kot lastnik za to sploh pridobil kakšno dovoljenje,« nam je ogorčeno razložila Vida Romšak in nam pokazala kup dopisov, prijav inšpekcijam in odgovorov pristojnih institucij, na podlagi katerih krajani vztrajajo, da gre za početje brez vsakršnih dovoljenj.

Z Upravne enote Kamnik so jim sporočili, da gradbeno dovoljenje za dotično parcelo ni bilo izdano, ARSO jim je odgovoril, da okoljevarstveno dovoljenje za vnos umetno pripravljene zemljine ni bilo izdano, koncesija s prejšnjega lastnika ni bila prenesena na Calcit …

Krajani razmišljajo o zapori ceste

»Najbolj nas moti to, da lahko nekdo posluje mimo vseh pravil in tako ignorantsko do nas, krajanov. Asfaltna baza bo degradirala celotno dolino, razvrednotila vrednost nepremičnin, zmanjšala kakovost naših življenj, imela pa bo tudi močno negativen vpliv na okolje. Takšne dejavnosti res ne sodijo v okolje pod Veliko planino,« nam še pove Vida Romšak, ki pa jo kot prvo sosedo peskokopa skrbi tudi visoka deponija, ki je nastala z dovažanjem odpadnih zemljin, in z njo povezano morebitno plazenje območja.

Člani Civilne iniciative zahtevajo takojšnjo zaustavitev dovažanja materiala ter odstranitev vsega že deponiranega materiala, prenehanje aktivnosti postavitve asfaltne baze in zaprtje peskokopa ter sanacijo le-tega. Če ne bodo uslišani, napovedujejo protestne shode in zaporo ceste.

Calcit podrejen rudarski zakonodaji

Z vprašanji smo se obrnili tudi na Calcit. Kot nam je pojasnil direktor Matevž Kirn, v peskokopu Črna že deset let deponirajo t. i. kolač, ki nastaja kot stranski produkt pranja rude, uporablja pa se za nevtralizacijo zemljišč in je kot tak ekološko neoporečen. »Deponiranje se izvaja po rudarskem projektu kot del sanacije degradiranega območja, ki je nastalo zaradi odstranitve grušča. S kolačem zdaj skušamo nadomestiti odstranjeni pesek in na koncu formirati položnejšo brežino z vegetacijo. Koncesije za odkopavanje peska nismo obnovili, ker ga nimamo namena odkopavati. Smo pa lastniki parcele, ki je karakterizirana kot rudniški prostor. Torej ni kmetijsko ali gradbeno zemljišče, ampak zemljišče, podrejeno rudarski zakonodaji, ki predvideva za katerokoli gradnjo verificiran rudarski projekt, tudi za asfaltno bazo. V okviru rudarskega projekta, ki ga nadzira rudarski inšpektorat oz. pristojno ministrstvo (tudi za asfaltno bazo), so predvideni in upoštevani vsi predpisi, ki preprečujejo prekomerne vplive na okolje,« nam je povedal Kirn in dodal, da jim podjetje KG Asfalti, ki so mu dovolili postavitev mobilne asfaltne baze, jamči minimalne vplive na okolje ter da je poslovni interes obeh partnerjev povečati obseg poslovanja. »Morda bo nekdo iz civilne iniciative zaradi takšnih poslovnih potez dobil možnost zaposlitve na pragu svojega doma, kot se to dogaja v Stahovici,« še dodajajo v Calcitu.