Ko festival postane dopust
Poletje je čas dopustov in obilice festivalov v bližnji in daljni okolici. Moja najljubša sta Jazz festival Ljubljana in MetalDays v Tolminu. Na slednjega sem se pripravljal že kar nekaj časa. Ko sem pred šestimi leti prvič obiskal ta festival – takrat se je imenoval še Metalcamp – me je takoj osvojil in odločil sem se, da ga spet obiščem.
Prizorišče festivala je pri sotočju rek Tolminke in Soče. Poleg čudovite narave, lepe hladne Soče in prijaznih domačinov so tu še prijetni, veseli, kulturni in v črno odeti obiskovalci festivala in seveda obilica dobre glasbe v izvedbi vrhunskih in manj znanih skupin. Sloveča imena so tudi to leto privabila številne obiskovalce iz vse Evrope in drugih držav. Slovenci smo ravno zaradi tega bolj v manjšini, a kljub temu sem srečal skupinico prijaznih gorenjskih fantov iz Tržiča.
Pa se vrnimo nazaj na moj prihod v Tolmin. Ko sem v kampu parkiral avto ob že postavljenih šotorih in povprašal najbližje, če lahko parkiram za njihovim šotorom, sem dobil prijazen odgovor, hkrati pa se je v moji roki znašla pločevinka hladnega piva. Beseda je dala besedo in po spoznavnem pogovoru smo v nekaj minutah postali dobri sosedje. Skupaj smo se odpravili proti odru, ki je bil skoraj kilometer in pol oddaljen od naše namestitve. Med potjo mi je Sascha povedal, da je kitarist avstrijske skupine Darkfall, kar je bilo zame prijetno presenečenje.
Na festivalu, ki je trajal skoraj teden dni, so nastopila številna znana imena, kot so Grave, Children of Bodom, Opeth, Aborted, Obituary, Satyricom, Manilla Road, Vader, katerih pa žal nisem slišal, saj so nastopili prva dva dneva, jaz pa sem prišel na festival tretji dan in ostal do konca. Sem pa užival ob poslušanju in fotografiranju skupin Amorphis, Volbeat – žal le pol ure, saj je pevcu odpovedal glas in so prekinili koncert; Moonsorrow, Megadeth, Riot, My Dying Bride, Heaven Shall Burn, Sabaton, Tiamat in drugih.
Naključje je hotelo, da sem se spoprijateljil z bobnarjem ameriške skupine Riot Frankom Gilchriestom. Všeč mu je bila moja majica s člani skupine Dream Theater, ki so njegovi dobri prijatelji, pa me je ogovoril in že sva klepetala. Upam, da se bova srečala ob naslednji njihovi turneji, saj je izrazil željo, da bi bolje spoznal Slovenijo in našo lepo Gorenjsko.
Za menoj je še en lep festival z vrhunsko organizacijo, čudovitimi obiskovalci, obilico dobre glasbe in prijetnih doživetij. Domov sem se vrnil v upanju, da ga prihodnje leto znova obiščem.