Za kaj gre v Gazi
Vojna v Gazi je po koncu svetovnega prvenstva v nogometu v središču svetovne pozornosti. Rešitev palestinskega vprašanja, ki je glavni vir konfliktov na Bližnjem vzhodu, pa ni zato nič bližja. Prej nasprotno.
Gaza, palestinski geto
Gaza je palestinska enklava ob sredozemski obali, stisnjena med Izrael in Egipt, v njej se drenja milijon in pol ljudi. Pričakovali bi, da je kratka meja z Egiptom njena odrešilna povezava z arabskim svetom. Toda Gazo obvladuje palestinsko skrajno gibanje Hamas, sorodno Muslimanski bratovščini v Egiptu. Ta pa je v nemilosti sedanjega egiptovskega režima in tako je prišlo do paradoksne situacije, v kateri sta izraelska in egiptovska oblast zaveznici proti Hamasu. Eden od boljših poznavalcev problema Gaze je novinar Branko Soban, zato si ga lahko razložimo z njegovo pomočjo. »Gaza je zame strahoten problem, največji geto, največji zapor na svetu, blokiran in iz njega ne moreš nikamor. Gaza je bila od nekdaj v ospredju, z arabsko revolucijo, arabsko pomladjo, pa je odrinjena na rob. V ospredje so prišla dogajanja v Egiptu, Libiji, Siriji, Tuniziji. Na izraelsko-palestinski problem, ki je mati vseh konfliktov na Bližnjem vzhodu, pa se je pozabilo. Gaza je bila odrinjena na rob, v ospredje je prihajala samo v primerih izraelskih napadov, ki so že tretji po letu 2008. Napadi decembra 2008 so imeli strahotne posledice, 1500 mrtvih, potem so jo napadli leta 2012 in zdaj še tretjič … Trpljenje je neizmerno, zapor je strahoten, a nanj se spomnimo samo takrat, ko jo Izraelci napadejo … Na probleme, ki se pojavljajo v Gazi, je treba opozarjati kontinuirano. Osebno sem zadovoljen s tem, kako se zdaj poroča. Izraelsko politiko je treba obsojati, ker ne vodi nikamor, ampak potrebna je kontinuiteta. Na Gazo se prevečkrat pozabi.« Soban je kritičen tudi do slovenske politike do Palestine. »Uradna Ljubljana na glasovanju v Generalni skupščini ZN ni podprla palestinske prošnje za status države nečlanice. Kaj je to? Kakšna zunanja politika je to?« Dvoličen je tudi odnos EU do palestinskega vprašanja. »Kot je dejal eden od mojih sogovornikov, palestinski politolog Vadi Abunasar, se predstavniki EU pri Palestincih v Ramali obnašajo kot levi, v Tel Avivu pa so pohlevni in prestrašeni kot zajci.« Enako velja za izraelske »mirovnike«. »Še vedno mi v ušesih odzvanjajo znamenite besede Menahema Begina (nekdanjega izraelskega premierja), celo življenje jih slišim: 'Mir je lepota življenja.' Ampak človek je to ugotovil na stara leta, potem ko je pobil na tisoče Palestincev.« Izrael bi moral spremeniti svoj odnos do Palestincev, a nič ne kaže, da ga bo. »Izrael je ujetnik mesijanskega nacionalizma in teritorialnega maksimalizma. Tudi Netanjahu je ujetnik te ideologije. Vidijo se kot nekakšni mesije, Palestina je njihova, Palestincev ni, Palestinci niso ljudje, lahko jih pobijamo. Pred nekaj tedni sem bil v Parizu. Odprem Le Figaro, v katerem je novička v nekem kotu, da so Izraelci ubili dva Palestinca. To je bilo še pred Gazo. Novička, stisnjena v kot; če ubiješ enega Izraelca, je pa to novica na prvih straneh. Palestinci niso ljudje. Izraelci morajo spremeniti ta odnos. Če ga ne bodo spremenili in Palestincev sprejeli za sosede, za soljudi, ne bo rešitve.« Tudi Hamas vztraja, geto v Gazi hoče narediti za svoj Stalingrad, a bitka še zdaleč ni končana. (Vir: MMC RTV SLO)
Hamasovi podzemni rovi
Hamas je našel izvirno rešitev proti izraelski in do neke mere tudi egiptovski blokadi. V zadnjih petnajstih letih so Palestinci zgradili celo mrežo podzemnih rovov. Večina jih vodi v Egipt in služi tihotapljenju orožja in vseh vrsta blaga iz arabskega sveta (hrana, zdravila, gradbeni material, bencin …), del pa jih vodi pod Izrael in omogoča Hamasove izpade na izraelsko ozemlje. Iz enega od takih rovov so od spodaj razstrelili mejni prehod. Najbolj znan je podvig iz leta 2006, ko so z izpadom skozi podzemni rov bojevniki Hamasa ujeli izraelskega vojaka Gilada Šalita in ga izpustili leta 2011 v zameno za 1027 palestinskih jetnikov, to je bila ena največjih Hamasovih zmag. Hamasov podzemni svet je dobro skrit. Vhodi v rove so največkrat iz spodnjih nadstropjih hiš, mošej, šol in drugih javnih stavb, iz katerih se je treba spustiti od 10 do 25 metrov globoko. Izraelci predore iščejo z zvočnimi, seizmičnimi ali radarskimi napravami, doslej so jih uničili že na stotine, a Palestinci brž zgradijo nove. Kopljejo jih ročno, da so čim bolj neslišni.
Preslišani Palestinci
»Zahtevamo pravico za svoje ljudstvo, ki se mora podrejati vsak dan in od začetka izraelske zasedbe pred 47 leti. Čas je za konec agresije in obleganja.« To je pred dnevi izjavil Rami Hamdala, predsednik nove palestinske vlade narodne enotnosti. Izrael ga ni slišal, ves preostali svet pa preslišal.