Župan Občine Tržič Borut Sajovic je pred spomenik padlim v prvi svetovni vojni položil venec. / Foto: Tina Dokl

Poklonili so se žrtvam nasilja

V Križah je potekala spominska slovesnost ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne. Poklonili so se padlim fantom in možem ter hkrati opozorili na nesmiselnost vojne in drugih oblik nasilja.

Križe – V nedeljo so se pri spomeniku padlim v 1. svetovni vojni pred župnijsko cerkvijo v Križah zbrali tisti, ki se še spominjajo udeležencev prve svetovne vojne in so s svojo udeležbo želeli opozoriti, da nasilje ni rešitev za spore. Slovesnost, ki sta jo pripravili Krajevna skupnost Križe in Župnija Križe, je s himno Republike Slovenije začel Mešani pevski zbor župnije Križe z zborovodkinjo Manco Valjavec, v nadaljevanju pa so za kulturni program poskrbeli: glasbeniki Pihalnega orkestra Tržič, Moški pevski zbor Gorščaki z zborovodjem Jožetom Tišlerjem in igralci domačega kulturnega društva Kruh. Igralci so interpretirali odlomke Remarqueovih, Cankarjevih del in Kosovelovo pesem, ki govorijo o vojni in njenih posledicah. Zbrane je nagovoril upokojeni brigadir Slovenske vojske Janez Kavar, ki je v svojem govoru povedal tudi: »Kruta realnost vojne je zajela tudi kraje pod Kriško goro. Prvi so bili vpoklicani vojaki od 21. do 42. leta starosti. Tisti z območja kriške župnije so spadali v 17. pehotni polk in 2. gorski strelski polk avstro-ogrske vojske. Župnija Križe je v 1. svetovni vojni izgubila 59 mož, v kraje v sedanji občini Tržič pa je vojna poštna služba sporočilo o smrti dostavila 242-krat.« Slovesnosti so se poleg tržiškega župana Boruta Sajovica udeležili tudi podžupanja občine Tržič in novoizvoljena poslanka v državnem zboru Andreja Potočnik, nekdanja poslanka Jana Jenko in vojaški vikar Slovenske vojske Jože Plut. Ob branju imen padlih borcev iz župnije Križe je župan Občine Tržič Borut Sajovic pred spomenik položil zimzelen venec, simbol neumrljivosti in večnega življenja. Po končanem kulturnem programu je bila sveta maša v župnijski cerkvi, pri kateri so prosili za žrtve vsakršnega nasilja in za mir ter naklonjenost v vsakodnevnih odnosih. Organizatorji so slovesnost zaključili z besedami: »Prva svetovna vojna je vzela mnogo življenj, povzročila opustošenje krajev in zadela bolečine, ki jih mnogi nosijo v sebi še danes. Bodimo ljudje in si prizadevajmo za mir.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 30. marec 2019 / 20:45

Pogrešate orodje?

Škofja Loka – Škofjeloški policisti so prejšnji petek ponoči zaradi kršitve hišnega pripora obravnavali Škofjeločana, ki je imel pri sebi predmete, za katere domnevajo, da izvirajo iz kaznivih deja...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Anketa: V Pirničah dočakali avtobus

S 3. januarjem je začela voziti nova linija mestnega potniškega prometa številka 15 (Stanežiče-Zgornje Pirniče). V četrtek je bil slavnostni dogodek na končni postaji pri gostilni Mihovec v Zg. Pirnič...

Jesenice / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Loto dobitek obogatil proračun

Jesenice - Tik pred novim letom je proračun za leto 2012 dobila tudi Občina Jesenice. Prihodki proračuna bodo znašali 25,3 milijona evrov, odhodki 29,4 milijona evrov, proračunsk...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Kolimske zgodbe

Kolimske zgodbe Varlama Šalamova so gotovo ena najbolj pretresljivih knjig, kar sem jih bral. Mogoče tudi zato, ker sem jih prebiral med božično-novoletnimi prazniki. V času tor...

GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

V Belgiji sem najbolj pogrešal hribe

Ivan Bizjak, doma z Zgornje Bele, je imel od leta 2004 najvišji položaj za komisarjem, ki ga v evropskih institucijah zasedajo Slovenci. Kot generalnega direktorja direktorata za pravosodje in notranj...

Nasveti / ponedeljek, 9. januar 2012 / 07:00

Nevarne ženske

Begine ... Kdo so begine? ... Prvikrat sem poskušala zvedeti čim več o njih, ko sem v devetdesetih letih prevajala Fuentesovo Terro nostro (DZS, 1991), v kateri se eno izmed poglavij i...