Potovanje na domu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 29. julij 2014 / 11:54

Dopust je nedvomno pravi čas za branje na kvadrat, velika prednost slednjega pa, da se lahko iz domačega naslanjača podamo na pot v Čečenijo, v Izrael, na Finsko, v svet kriminala, da, tudi našega, slovenskega.

Kranj – Zgodnje poletje je v založbi Mladinska knjiga znova »naplavilo« nekaj romanov avtorskih prvokategornikov, med njimi večnega kandidata za Nobelovo nagrado, avtorice mladinske mega uspešnice v nadaljevanjih, ki se ji podobno obeta tudi v žanru kriminalk, pa trenutno top avtorice psihološkega trilerja, med Slovenci priljubljenega finskega avtorja, ruskega bojevnika …

Nikolaj Lilin, štiriintridesetletni Rus sibirskih korenin, se je pred desetimi leti preselil v Italijo, kjer živi v Milanu. Odtlej piše in izdeluje tatooje. Po Sibirski vzgoji, roman je pri nas izšel pred štirimi leti, smo zdaj dobili drugi del trilogije z naslovom Prosti pad, tretjega še pričakujemo. Romani, ki jih je avtor pisal drugega za drugim, si tudi v zgodbi kronološko sledijo in so neke vrste tridelna avtobiografija. S pridržkom, kot pravi avtor, saj gre za dogodke, ki so se zgodili različnim osebam, on jih je le zapisal. Prva knjiga opisuje odraščanje glavnega junaka v mladostniški kriminalni združbi v Moldaviji, v romanu Prosti pad pa opisuje čas, ko je bil ta ruski vojak. V prvi vrsti gre za knjigo o čečenskem konfliktu, a je zgodba direktni vpogled in hkrati kritika sodobne vojne. »To je pogled ostrostrelca v posebni vojaški skupini, ki se ne ukvarja z geopolitičnimi vprašanji, ampak z vojskovanjem kot takim. Je knjiga detajlov, čisti realizem, nič ni olepšanega,« poudarja avtor odličnega prevoda Vasja Bratina. Štejeta le povezanost in tovariški duh med borci.

Po monumentalni družinski kroniki Zgodba o ljubezni in temini, s katero je zaslovel najslavnejši izraelski pisec Amos Oz, se tokrat predstavlja s kratkim romanom Panter v kleti. Ta je bil priprava na prvo omenjeno knjigo. Avtor se vrača v leto 1947. »Zgodba je nezakrito avtobiografska, z njo pa nam avtor ponuja v razmislek o nerazrešljivi situaciji, ko Judi dobijo zemljo, ki je bila pred tem vzeta Arabcem, razmislek o potrebi po kompromisu,« pove prevajalka Mojca Kranjc. Proces bo še dolgotrajen in boleč. Prav zadnji dnevi na območju Gaze to potrjujejo. Oz je že več let kandidat za Nobelovo nagrado (druge je že dobil) in je širše gledano velika intelektualna avtoriteta. Mogoče zato nagrade v strahu pred nepredvidljivimi reakcijami še ni dobil.

Največja nagrada finskega duhoviteža Arta Paasilinne je velika branost njegovih romanov. V slovenščino je prevedenih deset romanov, kar sicer ni niti tretjina njegovega opusa, najnovejši ima naslov Na lovu za spomini. Vse je prevedla Jelka Ovaska: »Za prevod izbiram predvsem njegove najboljše romane, starejše od petnajst let. Tudi tokrat boste brali tipičen Passilinnov tragikomični humor in pri tem spoznavali nove finske posebneže, tokrat taksista in geodeta v želji po fizični in duhovni svobodi.« Jelka Ovaska pa je napisala tudi svoj drugi roman. Če je bil prvi ljubezenski, se avtorica tokrat loteva temnih plati slovenske tranzicije. Lovke so niti pohlepa in po drugi strani pogum ljudi, ki se z visoko osebno integriteto podajo v lov za tajkuni. V Lovkah so to štiri sestre, ki razkrinkavajo moža ene od njih, ki mu je »tajkunstvo« stopilo v glavo. Zgodba je izmišljena, a bi bilo v njej prepoznati marsikoga.

Tu sta še dve kriminalki. Avtorica kultnega frajerja mladih Harryja Potterja J. K. Rowling je pod psevdonimom Robert Galbraith napisala svojo prvo kriminalko. Znana manekenka umre v čudnih okoliščinah. Zasebni detektiv se loti primera, ki nikakor ni lahek. Ena največjih uspešnic od izida pred dvema letoma je psihološki triler Ni je več avtorice Gillan Flynn. Mlad, uspešen zakonski par deluje popolno vse do jutra pete obletnice poroke, ko ona brez sledu izgine. Izginotja je osumljen mož, ampak … »To je knjiga, ki presega žanr psihološkega trilerja. Zgradba romana je zanimiva, saj se izmenjujejo »njegova« in »njena« poglavja. Odlični dialogi in avtoričin humor so pika na i v skrivnostni zgodbi,« meni prevajalka Dušanka Zabukovec.