»Zdravi« celo težave s fanti

Čokolada, vanilija, jagoda, jogurt, piškotek, nutela, melona, smrkec, hello kitty – ti in številni drugi okusi sladoledov v teh poletnih dneh mamijo iz sladolednih vitrin slaščičarn. No, enega najboljših sladoledov v državi izdelujejo v jeseniški slaščičarni Metuljček.

Jesenice – Sladoled bi v teh poletnih dneh moral biti ena glavnih osvežitev, a zaradi kislega vremena je tudi prodaja sladoleda slabša kot sicer, pravi Bogdan Aupič, izkušeni slaščičar iz Slaščičarne Metuljček z Jesenic, kjer izdelujejo enega najboljših sladoledov v državi. Na državnem tekmovanju v izdelavi sladoleda namreč že vrsto let pobirajo najvišje nagrade, letos so za tistega z okusom mlečna čokolada osvojili drugo mesto. Za njegovo izdelavo je v Metuljčku pristojen sam šef, to je Bogdan Aupič, ki se v poletnih dneh skoraj vsak dan loti izdelave te ledene slaščice in vitrino napolni s kar 24 različnimi okusi. »Za dober sladoled je pomembno, da imaš čim boljše surovine. Osnova vsakega sladoleda so mleko, smetana in sladkor, potem pa so tu dodatki, recimo čokolada s čim višjim deležem kakava, čim bolj kakovostni lešniki, pistacije, čim boljše sadje ... Receptov za izdelavo je milijon, a vsak slaščičar jih prireja po svoje,« pravi Bogdan. V njegovih sladoledih ni – drugače kot pri kupljenih kornetih, lučkah in sladoledih v banjicah – nobenih E-jev, to je konzervansov in aditivov, zato imajo tudi krajši rok trajanja. »Seveda je sladoled najboljši svež, za kakovost je najbolje, da se proda še isti dan. Zato ga delamo sproti, to je vsak dan ali največ vsak drugi dan,« pripoveduje sogovornik. Izdelava ene serije traja kake štiri ure, pri pripravi uporabljajo posebne naprave za mešanje in ohlajanje. In kateri okusi so najbolj priljubljeni? »Čokolada, vanilija, jagoda, jogurt, pri otrocih piškotek in nutela,« pravi Bogdan, ki sicer vsako leto eksperimentira z različnimi novimi okusi. Letos je bil to okus kostanja, ki pa se pri strankah ni najbolje »prijel«. Sicer gredo tudi pri sladoledih trendi v smeri čim bolj naravnih, celo ekoloških izdelkov, pri čemer pa Bogdan ugotavlja, da je pri nas zelo težko dobiti ekološke sestavine za sladoled, denimo bio mleko in smetano. V Evropi so največji ljubitelji sladoleda Skandinavci, v svetu pa Novozelandci in Američani, ki ga letno pojedo kar okrog dvajset litrov na osebo. No, pri nas statistika govori o štirih litrih na osebo ... Pozimi se namreč nismo vajeni sladkati s sladoledom, ugotavlja tudi Bogdan, in to čeprav je sladoled dober antidepresiv ... Antidepresiv?! »Seveda, saj se v vsakem ameriškem filmu ženske, ki imajo težave s fanti in so razočarane, lotijo sladoleda ... z žlico kar iz banjice!« se zasmeji Bogdan.