Konec igric z glasbeno šolo

Ker je bila koroška deželna šolska oblast v sedemdesetih letih preteklega stoletja pripravljena ustanoviti oddelke deželne glasbene šole le v treh krajih v Podjuni, zanimanje za glasbeni pouk pa je bilo veliko, so starši sami leta 1987 ustanovili prve oddelke glasbene šole v okviru Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku, nato pa še v drugih koroških krajih. Leta 1984 je bilo ustanovljeno Društvo Glasbena šola na Koroškem/Kaerntner Musikschule. Šola se je bliskovito razvijala. Ker na Koroškem ni bilo dovolj učiteljev, so pomagali glasbeni učitelji iz Slovenije, zadnja leta pa že nekdanji gojenci, ki so izbrali za poklic glasbo. Čeprav je bila podpora dežele Koroške v primerjavi s podporo, ki jo je prejemala uradna deželna glasbena šola, sramotno nizka in ponižujoča za starše, njihove otroke in učitelje, je slovenska Glasbena šola delovala v 25 oddelki v 19 koroških krajih z blizu sedemstotimi učenci. Mnogi od njih so zmagovali na deželnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Po letu 2010 je bil gmotna stiska glasbene šole vedno večja. Grozila sta ji delovanje v zelo zmanjšanem obsegu ali celo ukinitev. Zato je bila zahteva po pravičnem financiranju in zagotovitvi pogojev za normalno delovanje tudi del pogajanj o rešitvi problema dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem leta 2011. Pogajanja so bila dolgotrajna in zahtevna, dogovor pa bil dosežen šele z novo koroško deželno vlado z glavarjem Petrom Kaiserjem na čelu.

Kako kaže po dosedanjih pogovorih z deželno vlado Slovenski glasbeni šoli, smo vprašali predsednika društva Glasbena šola na Koroškem Boža Hartmana. »Dogovarjamo se, da bo dežela Koroška prevzela stroške za delovanje te šole, kar nam je zagotovil tudi deželni glavar, ki se zaveda odgovornosti Koroške za to šolo. Naša šola naj bi bila del mreže deželnega glasbenega šolstva. Dežela je najprej hotela našo šolo popolnoma integrirati v svoj sistem, sedaj pa kaže, da bomo lahko obdržali kar precejšnjo mero samostojnosti s svojim ravnateljem in učitelji, ki bodo ustrezali zahtevam dela na naši šoli. Doslej smo si v veliki meri pomagali s honorarnimi učitelji iz Slovenije. To sedaj v taki obliki ne bo več mogoče. Lahko pa bodo še učili, če bodo sprejeli polovično obveznost redno zaposlenega učitelja, kar bo povečalo njihovo vključenost v delo šole. Prepričan sem, da bo s tako rešitvijo šoli zagotovljena prihodnost in da bo igric z nami predvsem v škodo otrok končno konec.«