Brezposelni delajo gozdni red v poškodovanih gozdovih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 25. julij 2014 / 10:32

Brezposelni v gozdovih Agrarne skupnosti Leše na pobočju Lešanske planine pomagajo pri sanaciji gozdov, ki sta jih prizadela veter in žled.

Brezje pri Tržiču – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je za odpravo posledic februarskega žledoloma začelo izvajati aprila dva začasna programa aktivne politike zaposlovanja, med njimi tudi javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč, za katerega je v proračunu zagotovilo 6,6 milijona evrov, od tega 3 milijone v letošnjem in 3,6 milijona v prihodnjem letu. Na javno povabilo, ki je bilo objavljeno aprila, se je kot partner pri izvajanju programa prijavila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, skupina štirih brezposelnih je junija pod njenim okriljem že delala devet delovnih dni v gozdovih Arneževe kmetije v Kokri, minulo sredo pa je začela delati v gozdovih Agrarne skupnosti Leše na pobočju Lešanske planine.

Ne smejo opravljati nevarnih del

Kot je povedal mentor skupine, kmetijski svetovalec Robert Golc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, udeleženci programov javnih del ne smejo sekati drevja in opravljati drugih nevarnih del, pri katerih bi uporabljali motorno žago, sekiro ali cepin, lahko pa pomagajo pri vzpostavitvi in vzdrževanju prevoznosti gozdnih cest, pri zatiranju podlubnikov, izdelavi gozdnega reda in gozdne higiene, pri pripravi tal za pogozdovanje, pri sadnji in zaščiti sadik ... Zavod za zaposlovanje za izvajanje programa zagotavlja delavcem denar za plače, plačilo prispevkov za socialno varnost, regres, prehrano med delom, prevoz na delo in z dela, stroške zdravniškega pregleda, usposabljanje za varno delo, zaščitno opremo in za cepljenje proti klopnemu meningitisu. Pri izvajanju programa je pomembna tudi vloga Zavoda za gozdove Slovenije, ta na podlagi sporazuma s kmetijsko gozdarsko zbornico po besedah Janeza Logarja, vodje kranjske območne enote zavoda, skupini javnih delavcev daje strokovne usmeritve za delo v gozdu, na koncu pa pregleda, kako je delo opravljeno.

Prednost bodo dali iglavcem

Brezposelni bodo v okviru javnih del najmanj tri tedne delali v gozdovih Agrarne skupnosti Leše na Lešanski planini, na nadmorski višini od 1300 do 1500 metrov. Kot je povedal predsednik skupnosti Cveto Bohinjec, so jim naravne ujme – lani novembra veter in letos februarja žled – poškodovale okrog tisoč kubičnih metrov drevja. Polovico poškodovanega drevja so že posekali, drugega pospravljajo, pri tem pa bodo izvajalcem del pomagali brezposelni, ki bodo pri vzpostavljanju gozdnega reda zaradi nevarnosti čezmerne razmnožitve lubadarja dali prednost sestojem iglavcem.

Želeli bi se zaposliti v gozdarstvu

V skupini so štirje. »Iščem službo. Delal bi karkoli,« je povedal Tine Dobrilovič iz Škofje Loke, ki je pred leti že delal kot prodajalec sladoleda, tokrat pa je kot brezposelni, prijavljen na zavodu za zaposlovanje, izkoristil možnost in se prijavil za javna dela v poškodovanih gozdovih. »Delo poteka v strmini, je razgibano, a tudi nevarno.« Urban Čimžar iz Velesovega je po izobrazbi okoljevarstveni tehnik, vendar mu doslej v tej stroki ni uspelo najti službe. Ker izhaja s kmetije in je navajen gozdnih del, je sprejel dela v okviru programa javnih del v poškodovanih gozdovih, pa tudi sicer bi si v prihodnje rad poiskal službo v gozdarstvu. Uroš Novak iz Zgornjih Bitenj je bil že zaposlen, nazadnje v vrtnariji, a se je potem, ko je ostal brez službe, prijavil na zavodu za zaposlovanje, kjer se je letos vključil v program javnih del v poškodovanih gozdovih. »Za brezposelne so zdaj težki časi,« ugotavlja Uroš, ki se zanima za zaposlitev v gozdarstvu. Danijel Leskovar iz Kranja je bil nekdaj tesar, krovec in strojnik na polnojarmeniku za razrez hlodovine, pred petimi leti je ostal brez službe. »Takoj bi se zaposlil v gozdarstvu, a ker sem star že več kot petdeset let, je za to bolj malo možnosti,« pravi Danijel, ki ima z delom v gozdu veliko izkušenj, letos je tudi kot prostovoljec pomagal pri odpravljanju posledic žledoloma.