Kačofon zazvoni tudi po tristokrat

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Zanimivosti / petek, 25. julij 2014 / 10:34

Skupina prostovoljcev iz Društva za proučevanje dvoživk in plazilcev že od leta 2007 pomaga Slovencem, ki se v domačem okolju srečajo s kačami.

Kranj – »Telefon nam zazvoni tudi po tristokrat na leto, najpogosteje seveda v času, ko so kače najbolj aktivne, torej od aprila do oktobra,« je povedal Griša Planinc s Kačofona.

Kačofon je projekt društva za proučevanje dvoživk in plazilcev, ki se je pričel leta 2007 in je namenjen pomoči ljudem, ki se v svojem okolju srečajo s kačami. Kot pojasnjuje Planinc, je srečanj s kačami največ na območjih z najgostejšo poselitvijo, torej v osrednji Sloveniji, večinoma pa gre za srečanja z nestrupenimi kačami, saj v Sloveniji prevladujejo nestrupene vrste: »Kličejo bolj ob srečanju s kačami v domačem okolju, redkeje kdo pokliče in se o čem pozanima. Pri nas so zgolj tri strupene vrste kač: navadni gad, laški gad in modras, pri čemer je ena razmeroma redka. Navadni gad je omejen na visokogorje, tako da če že kličejo zaradi strupene kače, gre običajno za modrasa.«

Po informacijah Griše Planinca je odnos do kač v Sloveniji še vedno precej negativen, prisotna je tudi fobija, zato klicatelji pogosto zaprosijo za odstranitev oziroma premestitev kače, kar je lahko zelo težko: »Tudi če je kača nenevarna, želijo, da se odstrani. Če se ne ve, kje je kača, je to zelo težko; če se ne ve, kje je kača, jo je skoraj nemogoče ujeti, saj so mojstrice skrivanja. Tudi če veš, kje je skrivališče in ga ne moreš razdreti, jo lahko samo gledaš.«

Ob vodah so skoncentrirane belouške in kobranke, na gozdnih robovih pa smokulja in navadni gož, pojasnjujejo na kačofonu. Glede strahu pred kačami Planinc pravi, da bi bil za spremembo mišljenja o kačah potreben sistemski pristop, vse od osnovnih šol dalje: »Predvsem starejše, pa tudi nekatere mlajše je zelo težko spreobrniti. S sistemskim pristopom bi bilo to mogoče. Spremembe pa opažamo tudi pri tistih posameznikih, s katerimi govorimo, še posebej pri tistih, ki kažejo vsaj nekaj interesa.«

Strah pred kačami je po ocenah strokovnjakov popolnoma neutemeljen, saj na leto v Sloveniji beležimo okoli deset ugrizov kač, kamor so všteti tako ugrizi strupenih kot nestrupenih kač, smrtnega primera zaradi ugriza strupenjače pa ne beležijo že dlje časa.

Na kačofonu svetujejo, da kačo, če jo srečate v naravi, pustite pri miru, saj se bo umaknila. Če pa se s kačo srečate v domačem okolju, na dvorišču ali v hiši, jo je najpomembneje identificirati, zato kačo fotografirajte in pošljite fotografijo na kačofonovo elektronsko pošto. Nato ji omejite prehod, če je to mogoče, lahko pa jo tudi ujamete. Če je na ravni podlagi, jo pokrijete s škatlo in obtežite ter pokličete kačofon na 040/322 449. Če je ne morete ujeti, spremljajte njeno gibanje do prihoda prostovoljcev, saj so, kot poudarjajo na kačofonu, mojstrice skrivanja in se skrijejo tudi v reže radiatorjev in podobno.

V minulih letih od začetka dela so po besedah Planinca zabeležili tudi kar nekaj zabavnih primerov. Tako jih je klicala starejša ženska, ki je na podstrešju videla zvite barvne vrvi, dobili pa so tudi že fotografijo otroške igrače v toku. Nekaj primerov je bilo tudi tujerodnih kač – pobeglih domačih ljubljenčkov. Zabeležili pa so tudi že nekaj primerov kač, ki so se skrile ali odšle gret pod pokrov avtomobilskega motorja.

Ob tem je vredno dodati, da je malo znano dejstvo, da so vse domorodne vrste kač v Sloveniji zavarovane in jih je zato prepovedano ubijati, loviti, zadrževati v ujetništvu, jih prodajati ali uničevati njihove življenjske prostore.