Kolesarske povezave z napako

Na Gorenjskem smo se s prvo pravo kolesarsko potjo spoznali pred približno desetimi leti.

Kranj – Takrat je država s pomočjo evropskega denarja zgradila daljinsko kolesarsko povezavo med Mojstrano in Ratečami, ki je hitro postala zelo priljubljena. Pot poteka po opuščeni železnici po lepi in neokrnjeni naravi, ločena od drugih prometnic.

Kolesarska pot, steza, pas

Za začetek se mi zdi potrebno obrazložiti pojme, ki se nanašajo na prometne površine, ki jih uporabljamo kolesarji in jih navadni smrtniki ne ločijo med seboj. Zgoraj je bila že omenjena kolesarska pot. To je prometna površina, namenjena kolesarjem, ki poteka ločeno do od prometa motornih vozil oziroma je od njega oddaljena najmanj 1,50 m. Kolesarska steza je optimalna ureditev kolesarske povezave v naseljih. Poteka ob vozišču, vendar je od njega nivojsko ločena. Kolesarski pas je prometni pas, ki je prav tako primeren za naselja. Je del vozišča, ki je namenjen vožnji kolesarjev na manj prometni cesti, na kateri je maksimalna hitrost 50 km/h.

Stanje v Kranju

V kranjski občini in njeni okolici smo v zadnjih letih pridobili nekaj prometnih povezav, ki smo se jih kolesarji zelo razveselili. Popularna je postala kolesarska pot med Orehkom in Škofjo Loko, asfaltirana je bila povezava med vzhodno obvoznico pri blagovnici Tuš in Hrastjem, pred nekaj leti tudi vzporedna pot ob regionalni cesti Kranj–Polica in Polica–Mlaka pod avtocesto. Ob vzhodni obvoznici smo pridobili kolesarsko pot od Qlandije do rondoja Mercator, morda pa sem tudi katero pozabil našteti. V zadnjih letih obnovljene ali na novo zgrajene ceste imajo praviloma ob sebi tudi kolesarske steze, nekatere samo v križiščih, zopet druge na daljših odsekih. Stanje na področju kolesarske infrastrukture se torej izboljšuje. Vendar!

Kolesarske črne točke

Izboljšanje kolesarke infrastrukture na žalost prinaša s sabo številne nove prometne probleme, ki so posledica neodgovornega načrtovanja. Čeprav so nove povezave koristne in priljubljene, se praviloma začenjajo ali končajo z neurejenim priključevanjem ali navezovanjem na prednostno cesto in jih lahko imenujemo kar črne točke. To velja tako za povezave zunaj naseljenih krajev kot tudi v mestu samem. Odprava črnih točk ponekod zahteva večje investicije in zahtevne postopke, ponekod, zlasti v mestu, pa se da stanje urediti le z dobro voljo in malo denarja.

Tokrat bi radi opozorili predvsem na te zadnje. Ko smo pred kratkim skupaj z Zavodom za turizem in Turističnim društvom Rekreatur izvedli promocijsko vožnjo po Kolesarskih povezavah Pod Storžičem, smo na poti od Glavnega trga v Kranju do športnega parka zabeležili nekaj takih, ki zahtevajo le dodatne talne označbe. Po sedanjem stanju se kolesar lahko pelje mimo Globusa le po Koroški cesti, čeprav je ob stavbi dovolj prostora. Enako velja tudi za Slovenski trg, ki je dovolj širok za kolesarsko stezo, le označiti jo je treba. Označena kolesarska steza se pri krožnem križišču na Bleiweisovi in Koroški cesti konča, čeprav je dovolj prostora za nadaljevanje do Ceste Staneta Žagarja.

Varnost je na prvem mestu

Za varnost lahko kolesarji najprej veliko storimo sami. Zavedati se moramo, da smo prav tako kot vozniki motornih vozil udeleženci v prometu, zato se moramo držati prometnih predpisov. K naši varnosti pa lahko veliko doprinesejo pravilno in razumno urejene kolesarske površine. Naša naloga je tudi, da opozarjamo na slabo urejena ali sploh neurejena prečkanja cest, neprimerno urejena priključevanja, ki kolesarja nenadoma pripeljejo pred avtomobil. Ne dovolimo, da se bodo pristojni zganili šele po kakšni hujši prometni nezgodi, v kateri je bil žrtev kolesar.