Levica in desnica v svoji revščini

Pred časom so mediji objavili informacijo o tem, kako je papež Frančišek znova pokazal svojo preprostost. V skromnem modrem fordu je potoval po jugu Italije in se nenadoma ter nenapovedano ustavil pri ljudeh, ki so mu pri vasi Sibari mahali ob cesti. Med njimi je bila tudi huda bolnica, ki jo je blago­slovil. Minuto in pol dolg posnetek si je samo v prvih treh dneh na spletu ogledalo več kot 250 tisoč ljudi. V istem času je po spletu zakrožila tudi fotografija skromnega starčka, ki v ponošenih oblačilih in natikačih v nabito polni čakalnici neke javne urugvajske bolnišnice mirno čaka, da bo prišel na vrsto. Zakaj je bila pomembna ta fotografija? Starček na fotografiji je namreč urugvajski predsednik, 79-letni José Mujica, nekdanji gverilec in voditelj Tupamarov, ki je zaradi svoje levičarske gverilske dejavnosti kar 14 let preživel v zaporih, od tega dve v samici. Danes pa je v svetu znan po svoji skromnosti, saj ne živi v predsedniški palači, ampak še naprej v mali hiši pri Montevideu, vozi se v starem volkswagnovem hrošču, devetdeset odstotkov predsedniške plače pa vsak mesec podari revežem.

Za prikaz protislovij današnje levice in desnice na svetu bi težko našli boljši primer od papeža in urugvajskega predsednika. Ampak naj nas to ne zavede. Na drugi strani imamo namreč v Cerkvi še naprej krasne primere pogoltnosti, pa nam za ogled niti ni treba dalj od našega Maribora, pogoltno revolucionarno levico pa nam recimo predstavlja nikaragovski predsednik Daniel Ortega, ki si je s svojo družino polastninil velik del tamkajšnjih medijev in z njihovo pomočjo zdaj ohranja lažno revolucionarno podobo države, ki je nekoč predstavljala upanje levici po vsem svetu. Tudi pri nas bi lahko našli nekaj lepih primerov nekdanjih zagretih revolucionarjev, ki so se čez noč spremenili v najbolj žlahtne kapitaliste.

Na vsak način levica in desnica, ne le pri nas, ampak po vsem svetu, nista več enaki. Revolucije so se spremenile zato, ker so tudi nekdanji državni udari postali precej bolj prefinjeni in prikriti. Danes severni Ameriki nad neprijetne vlade ni več treba pošiljati bombnikov in trenirati eskadronov smrti. V imenu proste trgovine samo pošlje multinacionalke, ki nato kopljejo po različnih naravnih bogastvih in najprej iščejo koristi zase.

Toda če sta se spremenili levica in desnica, to ne pomeni, da so se tudi njuni nasprotniki – na eni ali drugi strani. Takoj po tem, ko je pri nas Janez Janša stopil skozi vrata zapora na Dobu, so na blogu libertarec.blogspot.com objavili seznam skoraj šeststotih »prosocialističnih novinarjev«. Ob njem so tuje novinarje obvestili, da so zaprli vodjo opozicije, vlada pa naj bi se šla v tujini propagandno vojno. Ker očitno avtorji menijo, da tuji novinarji ne znajo dobro misliti s svojo glavo, so jim poslali ta seznam.

V novinarstvu imam nekaj izkušenj tudi iz dopisništva v tujini. Kadar smo tuji dopisniki tako na pladnju dobili seznam ljudi, na katere moramo biti še posebej pozorni, smo šli najprej preveriti tistega, ki nam ga je poslal.