So čustva dovoljena …

Kadar lije kot iz škafa, se jaz ne dam in si pricopram sonce. Najbolje gre s knjigo ali kakšnim kubanskim ritmom. Se dobro kuha v ritmu salse ali merengeja. Še bolje pa ob bobnih slovite kolumbijske pevke Totó la Momposina, ki jo je pokojni pisatelj Gabriel García Marquez pripeljal s seboj, ko so mu podelili Nobelovo nagrado. Takrat se dež pritaji, pade pa kakšna opazka, da nismo na karibski obali. Ob zadnji škrebljajoči sivini sem našla sonce v knjigarni. Na ovitku knjige me je zbodla v oči ženska postava s hrbtne strani s slamnikom na glavi sredi polja cvetoče sivke. Naslov: Svetloba v Provansi! Branje, ki bralca pripelje z rečno ladjo po kanalih od Pariza do Provanse, ki sva jo z Izbranim nekajkrat prevozila podolgem in počez. Ljubezenski roman z dobro opisanimi, malce nenavadnimi, a prepričljivimi liki. Dobesedno očarljiva reklama za branje. In ko sem se s knjigo bližala eni najlepših francoskih vasi z imenom Bonnieux med Malim in Velikim Luberonom, hribovjem, ki doseže do 1200 m, je bil to slasten skok v čas »pred nedavnim« … Takrat sva se v Bonnieux pripeljala iz Lourmarina, kraja, ki je zaslovel po zaslugi Petra Mayla in njegove uspešnice Leto dni v Provansi. Prava mravljišča turistov so se vozila v Lourmarin, da bi ga videla. Ljudje so sitnarili za avtograme, ga hoteli potrepljati po rami, spiti z njim vrček piva, nekateri so si drznili celo v njegov bazen. Maylu je bilo vsega dovolj in umaknil se je v Ameriko. A se je vrnil, vendar svojega novega naslova ne izda ... Odprla sem kuharico s tipičnimi 33 recepti, vezano kot album v blago z vzorcem: črne olive in sončnice na modri podlagi, ob robu pa cvetovi sivke. Namig za kosilo …

Pogača s porom in roqefortom – Tarte aux poireaux et roqeufort

Za 4 osebe potrebujemo: 1 zavitek listnatega testa, 6 porov, 1 strok česna, 2 žlici + 1 žličko masla, sol, poper po okusu, 50 g nadrobljenega sira, 2 žlici suhega belega vina, 60 ml kurje juhe, 250 ml tople vode, 1 žlico svežega timijana, 15 dag nalistanih lisičk (ali drugih gob).

Testo odtalimo. Gobe očistimo in narežemo na zelo tenke lističe. Bele dele pora in 1/3 zelenih narežemo na tenke obročke. Česen stremo. Pražimo 5 minut, da por postekleni. Dodamo česen, osmukane lističe timijana, lovor in 250 ml vode. Pokrijemo in dušimo 15 minut. Posodo večkrat potresemo. Ko voda izpari, odstranimo lovor. Dodamo smetano in nadrobljen sir. Solimo in popramo.

Pečico ogrejemo na 200 °C. Na žlički masla 5–6 minut popražimo gobe, nato dodamo vino in kurjo juho. Kuhljamo, da tekočina izpari. Kozico potegnemo z ognja. Dodamo ščepec soli.

Na rahlo pomokani delov­ni površini razvaljamo testo v pravokotnik 30 x 45 cm. V primeren pekač damo na dno papir za peko in nanj položimo testo, ki sega čez rob pekača. Por enakomerno razdelimo po testu, približno 1 cm visoko. Nato testo na robovih zapognemo čez pogačo in s prsti rahlo vtisnemo v zmes. Pečemo približno 12 minut, da por porumeni. Nato potresemo na pogačo gobe in pečemo še približno 10 minut.

Postrežemo z zeleno solato.

Pa dober tek!