Ročno so klepali kose

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Naklo / torek, 15. julij 2014 / 00:00

Konjeniško društvo Naklo je organiziralo tečaj ročnega klepanja kose. Zanimanja je bilo precej, tudi med mladimi.

Polica pri Naklem – Na Poličarjevi kmetiji je pred nedav­nim potekal tečaj ročnega klepanja kose in po podatkih predsednice Konjeniškega društva Naklo Silve Gregorc takšnega tečaja v samostojni Sloveniji doslej še ni bilo. »Kako lepo je slišati zvok ročno narejenih kos, to je čisto nekaj drugega, kot je zvok kosilnice na nitko,« je že prvo razliko tradicionalnega in modernega izpostavila Gregorčeva in nadaljevala: »Pokazali smo različne kose. Šole za klepanje kos ni, to je staro opravilo, za katerega želimo, da se ohrani skozi generacije. Veliko je bilo zanimanja za tečaj, tudi med mladimi. Inštruktorjev je več.« Eden od inštruktorjev, ki je imel uvodno predavanje, je bil Martin Pohleven iz Bistrice pri Tržiču, ki je pred leti delal še v nekdanji tržiški Tovarni kos in srpov, v kateri so izdelovali štiriindvajset različnih kos, od kranjske, štajerske, slovaške, ogrske do vinogradniške. Kose so se razlikovale in poimenovale glede na pokrajino, je pojasnil Pohleven: »Kranjska kosa ima npr. značilno špičko na koncu, ki je zaščita rezila pred kamnom, medtem ko štajerska kosa takšne špičke nima.« Kose se seveda razlikujejo še v mnogočem, tudi širini sredine lista. Srpe so prav tako poimenovali, npr. ogrski, bački, sibirski, romunski, Martin Pohleven pa hrani še kovan kranjski srp zelo stare izdelave.

»Pomembno je, da je jeklo obstojno na trdoto, žilavost, držati mora ostrino,« je pojasnil Pohleven. Danes kose delajo še v podjetju na Pohorju in enem v Slovenj Gradcu, medtem ko je ta dolgoletna tradicija v tržiškem Tokosu to že preteklost. Med udeleženci tečaja je bil tudi mladi Aljaž Černe z Bohinjke Bele. »Treba se je kaj takega naučiti, pride prav, da se ne kosi »z nitko«,« je dejal. Poleg predavanja, prikaza klepanja in nastavitve kose je sledil še prikaz pravilne košnje ter brušenje kose, za vse udeležence pa tudi zaslužena kmečka malica pod lipo: krompirjeva solata, zašinek in krhljova voda.