Posvojeni v Slovenijo
Že več kot tristo psov, ki jih je v Španiji čakala žalostna usoda, je našlo dom pri slovenskih lastnikih. Pred skupinskimi poboji ali životarjenjem na mestnih ulicah jih rešujejo prostovoljci iz vse Evrope; pri nas zanje skrbi družina Žepič.
Clemen, prijazni pasji korenjak pasme pointer, je prišel v zavetišče El Arca del Noe Albachete v Španiji le s 15 kilogrami, kar je polovico manj, kot bi moral imeti zdrav pes njegove pasme, in na robu preživetja. Našli so ga na zapuščeni kmetiji v krdelu osemdesetih odsluženih lovskih psov. Živih je bilo le še dvajset. Prostovoljci v zavetišču so naredili tako rekoč čudež, Clemen pa je kasneje našel dom pri družini Žepič. »Življenje ga je grdo zaznamovalo, zaupanja v ljudi ni imel. A ljubezen celi vse rane. Danes je Clemen odličen družinski pes, odličen družabnik pri športnih aktivnosti in ambasador projekta Clemen – pomoč pointerjem, ki poteka v okviru Kinološkega društva Pointer,« je povedala Nina Žepič, Kranjčanka, ki zdaj z družino in pasjimi prijatelji živi v okolici Ivančne Gorice.
»Moja zgodba z lovskimi psi se je začela že v otroštvu, na počitnicah v Goriških Brdih,« je povedala Nina, ki skupaj z možem Damjanom, nekdanjim vrhunskim triatloncem, že šest let išče družine, ki bi k sebi vzele »odslužene« španske hrte in pointerje. Žalostne usode psov, predvsem tekmovalnih hrtov, sta začela spoznavati, ko sta živela v Italiji. Dotaknile so se jih in tako sta ustanovila Slovensko društvo za pomoč hrtom, prek katerega je v Sloveniji nov dom in novo življenje našlo že tristo upokojenih tekmovalnih hrtov.
Samo v Veliki Britaniji in na Irskem tekaško kariero vsako leto konča približno dvajset tisoč velikih angleških hrtov tekačev. Po končani športni karieri jih le četrtina dobi nov dom, preostale pa po podatkih društva evtanazirajo na »pasjih deponijah« ali uporabijo pri preizkusih.
Podobna usoda vsako leto čaka tudi na tisoče španskih hrtov (galgov) in pointerjev, ki jih na podeželju uporabljajo za lov na zajce. »Španija je država, ki zelo ceni svojo tradicijo in z njo povezane navade in rituale. Angleške pointerje že stoletja vzrejajo kot pomočnike pri lovu, nekakšno orodje, ki se ga, ko ga ne potrebujejo več, preprosto znebijo. Po lovski sezoni, ko so stari manj kot dve leti, jih lastniki zavržejo, jih odpeljejo v mesto in prepustijo življenju na ulici, dokler od izčrpanosti in lakote ne poginejo.«
Žepičeva v Ivančni Gorici, kamor sta se preselila pred kratkim prav zato, da imata dovolj prostora za pasje prijatelje, trenutno gostita deset upokojenih psov, ki bi jih sicer čakala najbolj kruta usoda. Nekaj je njunih, nekateri pri Žepičevih le čakajo, da jim poiščejo nov dom. Med njimi je tudi Dolce, nežna psička prijetnega in milega značaja, ki so jo našli pet let zaprto v kleti, kjer je neprestano rojevala mladičke. Zdaj si je že opomogla, pravi Nina, postala je idealen družinski član, toplo jo priporočamo mirnim, nežnim ljudem.
Kot pravi Nina Žepič, so veseli vsakega ljubitelja živali, tako posvojiteljev kot tistih, ki bi jim bili pripravljeni ponuditi vsaj začasen dom. Podatki o hrtih in pointerjih, ki čakajo na posvojitev, so na voljo na spletnih straneh Slovenskega društva za pomoč hrtom. Posvojitev stane dvesto evrov, v ceni je zajet tudi del stroškov oskrbe in prevoza zdravega in kastriranega oziroma steriliziranega psa v Slovenijo, ki sicer znaša okoli šeststo evrov.