Mirno vojaki spite večno spanje

V Gorenjskem muzeju smo ob stoletnici od začetka prve svetovne vojne postavili razstavo, ki jo bomo predstavljali v nadaljevanju podlistka. Če na spomeniku v Kranjski Gori piše Mirno junaki spite zadnje sanje, smo mi dali projektu naslov Mirno vojaki spite večno spanje. Vojno skušamo razumeti in njeno uničevalno moč obsojati.

Slovenija doživlja vstajenje prve svetovne vojne: televizijske oddaje, razstave, zbiranje spominov, knjižne objave …

Tudi v Evropi poteka intenzivno (ne)sporazumevanje o tem, kako razumeti prvo svetovno vojno in njene posledice.

Prvo svetovno vojno so včasih poimenovali velika vojna, svetovna vojna. Danes pa pišejo o prakatastrofi 20. stoletja, krizi moderne, civilizacijskemu zlomu, začetku druge tridesetletne vojne 1914–1945, ki ji potem sledi hladna vojna 1945–1989.

S prvo svetovno vojno Evropa postane »temni kontinent nasilja«.

Na vprašanje, kdaj natančno se je vojna začela, lahko relativno točno odgovorimo, določitev, kdaj in kje se je sploh končala, pa se pri natančnejšem premisleku pokaže kot neskončno težje.

Nesposobnost, da bi sklenili mir s seboj in z drugimi, je zaznamovala 20. stoletje še daleč po letu 1945. Dvajseto stoletje je bilo bolj ali manj razvoj posledic globalnega preloma v letih 1914–1918.

Ne samo število žrtev, tudi kvaliteta izkustva nasilja se poveča. Poleg vojakov tudi civilisti, zlasti preseljenci. Vojni invalidi so zrcalo vojne v miru, prav tako vojne vdove in sirote.

Vojna je pokazala, kaj vse je možno v imenu nacije in nacionalne države,

Dejanski zmagovalec je bila vojna sama. Posebej se razvijejo vojne za neodvisnost, za vzpostavitev držav, državljanske vojne, etnični konflikti.

Konec vojne je tudi konec klasične evropske vladavine, nova globalna igralca sta ZDA in Japonska. Konec je kontinentalnih evropskih imperijev, razvije se največji obseg francoske in britanske kolonialne vladavine. Ostanejo dolgoročna območja nasilja: Vzhodna, Srednja in Jugo­vzhodna Evropa, kjer je po­spešen razpad državnih struktur sprožil cikle nasilja, izgonov in državljanskih vojn.

Bilo je potrebno mnogo stranpoti, nešteto žrtev in bolečih začetkov v 20. stoletju, da smo spet ukrotili skrajno nasilje, ki se je razvilo od avgusta 1914, vzpo­stavili mirovno ureditev. Če je kje in kdaj, je ta ureditev ogrožena od znotraj ali od zunaj, smo še zmeraj dediči te vojne. Tudi Slovenci.