Dvoglavi vrh med dvema prelazoma

Vernar (2225 m) - V neposredni soseščini Triglava. Kljub neposredni bližini glavne slovenske planinske romarske poti ta vrh nima veliko obiskovalcev. Tehnično zahtevnejši vzpon.

Glavna planinska pot, ki vodi proti Triglavu, je tista s Pokljuke. Ko obhodimo Tosc in se nam odpre pogled na slovenskega očaka, le malokdo opazi na desni strani dvoglavi vrh, prekrit s strmimi travami in zanimivimi skalnimi pomoli. Vernar je dvatisočak, ki leži nad Vodnikovim domom oz. med Bohinjskimi vratci in Konjskim prevalom. Redko obiskan in zato še toliko dragocenejši.

Izhodišče je Rudno polje na Pokljuki oz. parkirišče na koncu ceste, kjer se začne pokljuški vzpon na Triglav. Pot se vije v okljukih dokaj strmo, a le nekaj minut, nato se skorajda položi, vmes tudi rahlo spusti in spet vzpne. Pot po Pokljuki se kar vleče, na naši levi strani je planina Konjščica. Prečimo hudourniški potoček, ko pot zavije desno, se strmo vzpne in že smo na Jezercih pod Studorskim prevalom. Z vrha prevala se pot rahlo spusti, nato pa preči pobočja Velikega Draškega vrha in Tosca. Po umetno narejeni široki polici prečimo del Tosca, kjer je potrebna previdnost, saj se gibljemo po teritoriju že nekaj let aktivnega podora. Sledi ponoven rahel vzpon, kjer se nam z leve strani pridruži pot iz doline Voje, ravno tako levo se odcepi pot do Velega polja. Nadaljujemo proti Vodnikovemu domu. Na tej poti so trenutno še tri velika snežišča, ki jih je po­trebno prečiti. Previdno! Ko smo skoraj pri domu, zavijemo desno proti Bohinjskim vratcem oz. Krmi. Trenutno nas skoraj do vratc sprem­lja sneg, zato gremo lahko direktno navzgor; sicer pa markirana pot poteka mimo botaničnega vrta, nato pa preide v strme trave in nas pripelje na vratca. Z Bohinjskih vratc nadaljujemo levo po neoznačeni poti, ki je v spodnjem delu dokaj lahko sledljiva. Vzpenjamo se po travnatem pobočju, precej strmo in hitro dosežemo trav­nati pomol na desni strani, s katerega je lep razgled v Krmo. Nadaljujemo po travnatem grebenu, strmina postaja vse večja. Med potjo je tudi skrotje in v mokrem je pot nevarna za zdrs. Steza zavije ra­hlo levo in nas pripelje na 2183 m visoki predvrh Vernarja. S predvrha strmo sestopimo do skalnatega grebena, ki je precej ozek in izpostav­ljen. Vzpon poteka po levi strani grebena, v pomoč so nam tudi možici. Ko preplezamo greben in smo tik pod vrhom, sledi še nekaj krajših plezalnih mest (I. in II. stopnja), nato pa steza zavije izrazito levo in nas pripelje na prostran vrh, ki ga označuje ogromen možic. In na vrhu je celo žig. Do vrha smo z Rudnega polja potrebovali približno štiri do štiri ure in pol.

O razgledu z Vernarja mi dovolite nekaj besed, saj pogledamo v samo nedrje očaka Triglava.

Proti jugozahodu se pred nami razpre greben vse od planine Krstenice, preko Stogov, zadaj je Debeli vrh, do Škednjovca, Mišelj vrha in Koštrunovca, Vrha Hribarica s Kanjavcem, Šmarjetne glave, Rjavca, Triglava, Rži in Rjavine, Luknje peči in Dimnikov. Pogled v Krmo globoko pod nami je enkraten, sploh pa severna ostenja Velikega Draškega vrha in Tosca. Zaradi miru na vrhu je to resnično vzpon za dušo.

Sestopimo po poti vzpona. Potrebna je previdnost, sej je pot mestoma krušljiva, na visokih travah pa hitro lahko pride do zdrsa. Z Bohinjskih vratc lahko, trenutno, na podplatih gojzarjev odsmučamo do triglavske transverzale in se vrnemo po panoramski poti okoli Tosca nazaj na izhodišče. Kljub ne veliki višinski razliki je tura zaradi dolžinske oddaljenosti fizično naporna. Priporočam uporabo čelade. Srečno.

Nadmorska višina: 2225 m
Višinska razlika: 880 m
Trajanje: 7 do 8 ur
Zahtevnost: 5 / 5