Kako priti iz vode in dobiti volitve?

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2014 / 09:29

Nekoč, v bivšem političnem sistemu, ko so nas nadzirali po dolgem in počez, mi je z nasveti ogromno pomagal pokojni Igor Torkar, s katerim sem prijateljeval dolga leta in od njega srkal zgodovinske informacije ter nasvete. Eden od teh je bil, da se s tajnim nadzorovanjem in prisluškovanjem nima smisla pretirano ukvarjati, ker človek v takem primeru hitro zapade v paranojo in začne iskati sovražnike tudi tam, kjer jih v re­snici ni. Iz tega sem nato razvil svoje stališče, ki ga ponavljam še danes: Meni je dovoljeno prisluškovati. Moj večni problem je namreč v tem, da moje gostobesednosti in razvijanja raznih teorij običajno nočejo poslušati.

Komaj se je predvolilna kampanja dobro začela, so na naši glavni komercialni televiziji poskrbeli za poseben škandal. Ob koncu soočenja predsednikov strank so namreč na poseben način prisluškovali Janezu Janši in Miru Cerarju. Na posnetku Miro Cerar z iztegnjeno roko stopi do Janše, slednji mu nakaže, da se vse skupaj še vedno snema, potem pa na koncu kamera ujame še naslednja dva stavka: Janša: »Vprašanje je pa, če bomo dobili.« Cerar: »Ja, dobro, saj je vseeno.« Televizija je naslednje soočenje med Mirom Cerarjem in Alenko Bratušek začela s tem posnetkom in iz njega razvila teorijo o čudnem političnem zavezništvu, ki ji je hitro pritegnila tudi Alenka Bratušek. Miro Cerar, ki očitno posnetka do tedaj ni poznal in ga je videl prvič, se je branil s tem, da se je od Janše hotel le posloviti. Tisti stavek o tem »če bomo dobili«, pa naj bi se nanašal na vodo po oddaji. Večina gledalcev je namreč verjetno najprej pomislila na dobljene volitve.

Nobenega dvoma ni, da ima s politiko, volitvami in predvsem nadzorovanjem Janez Janša daleč večje in bogatejše izkušnje od Mira Cerarja. To na drugi strani tudi pomeni, da Janša včasih zaroto vidi tudi tam, kjer je ni. Njegov odnos do medijev je sploh znan in prav nič presenečen ne bi bil, če bi se nekoč izkazalo, da je v omenjenem posnetku s svojo gesto sam Cerarja speljal na neprijeten teren. Miro Cerar je v nadaljevanju oddaje na vprašanje, če bi šel v koalicijo z Janezom Janšo, odgovoril, da se z nekom, ki je pravnomočno obsojen, ne moreš niti pogovarjati o koaliciji, ker v tem primeru on ne more predstavljati stranke.

Čar politike je v njeni ne­predvidljivosti. V Boliviji so imeli pred leti vlado, ki sta jo skupaj sestavila nekdanji diktator in nekdanji vodja gverile. V sosednji Argentini pa sta po vrnitvi demokracije uspešno podjetje skupaj ustanovila industrialec Jorge Born in Rodolfo Galimberti, vodja nekdanje gverile Montonerov. Spoznala sta se v času gverile, ko so Montoneri ugrabili Borna in zanj dosegli eno največjih odkupnin v zgodovini. Born je partnerstvo razlagal s tem, da je v času ujetništva ugotovil, da je Galimberti resen človek in dostojen partner, ki mu je verjeti. In kaj mu je bilo verjeti? Da ga bodo ubili, če družina ne plača odkupnine. Morebitna povolilna slovenska zavezništva so torej še daleč od prave koalicijske eksotike.