Avstrijci cenijo slovenske obrtnike

Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj je bila eden od partnerjev pravkar končanega projekta o čezmejnem povezovanju slovenskih in avstrijskih podjetij, ki je na tem področju pokazal zelo velik potencial.

Kranj – Cilj evropskega projekta, imenovanega Connect SME, je bilo identificirati podjetja na obeh straneh meje, ki bi bila pripravljena medsebojno poslovati, v raziskavo pa je bilo vključenih tudi kar nekaj članov OOZ Kranj. Dragoceno bazo podatkov, ki bo služila kot osnova za gospodarske projekte v naslednji finančni perspektivi EU 2014–2020, so nosilci projekta gradili s podrobnimi vprašalniki, ki so jih razdelili 82 izbranim malim in srednje velikim podjetjem z obeh strani meje (57 slovenskim in 25 avstrijskim).

»Ob obmejnem pasu zaznavamo velik beg možganov, zato skušamo povezati mala in srednja podjetja, da bi sodelovala, spoznala, da se tudi tu lahko sklepajo posli, in tako tudi ostala na tem območju,« je na zaključni konferenci projekta, ki je sredi junija potekala v sejni sobi OOZ Kranj, med drugim povedala mag. Marina Einspieler-Siegert, direktorica Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Čeprav je bil vzorec vključenih podjetij relativno majhen, so rezultati že pokazali nekatere zanimive zaključke, predvsem pa jasno željo podjetij po sodelovanju. »Podjetja si želijo različnih oblik pomoči, zanesljivih informacij o poslovnem okolju, konkretnih kontaktov, praktičnih napotkov … Podjetja na avstrijski strani so jasno izrazila, da se mora Slovenija resnično lotiti zmanjšanja birokracije na vseh področjih, ki so povezana s poslovanjem, a hkrati je njihovo zanimanje za slovenska podjetja in njihove izdelke večje, kot si mislimo. Čeprav vedo, da je slovenski trg majhen, se zanimajo za nas. Za slovenske obrtnike pravijo, da zelo kakovostno delajo, da so dobro izobraženi, pridni in zanesljivi,« pa je nekaj zanimivih ugotovitev predstavila Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega inštituta Maribor, ki je opravila analizo vprašalnikov. Iz slednje lahko med drugim razberemo tudi to, da se ponudba in povpraševanje podjetij z obeh strani meje ujemata na vsaj osmih področjih, in sicer: celostne rešitve na področju ogrevanja, žagarska industrija, instalacije, tiskarstvo, elektronika, rezanje materialov in prevoz ter tehnično svetovanje. Na obeh straneh meje je največ zanimanja za prodajo proizvodov in storitev, bistveno več zanimanja za nakup proizvodov in storitev so izkazali Avstrijci, medtem ko si slovenski podjetniki bolj želijo skupnega razvoja in skupnih naložb. Največ pomoči vsi vprašani pričakujejo pri iskanju partnerjev, pa tudi pri pravni pomoči, temu pa sledijo sejmi ter pomoč pri raziskavi trga.

Podporne institucije, med katerimi je tudi OOZ Kranj, so na podlagi analize dobile vrsto predlogov ukrepov za spodbujanje čezmejnega sodelovanja, kot denimo organizacija delavnic o skupnem razvoju in naložbah ter nastopih na tretjih trgih in organizacija različnih informacijskih dogodkov ali poslovnih srečanj, delavnic in individualnih svetovanj … Poleg birokracije, nestabilnega političnega okolja in nenehnega spreminjanja informacij pa določeno oviro pri čezmejnem poslovanju predstavlja tudi jezik. Čeprav za gospodarski jezik še vedno velja angleščina, pa je prav pri majhnih in srednjih podjetjih ključnega pomena poznavanje jezika soseda.

Projekt se je uradno zaključil konec junija, a podporne institucije zdaj pravo delo šele čaka. »Na Gorenjskem opažamo, da se obrtniki težko odpravijo čez mejo, zato bi s tem projektom radi te meje zabrisali. Karavanke ne smejo biti ovira za posel. Podporne institucije na obeh straneh meje si želimo to poslovanje pospešiti. Je pa res, da bo pri tem potrebno tudi tesno sodelovanje med stroko,« je poudarila sekretarka OOZ Kranj Daniela Žagar.