Nujna uporaba čelade

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 30. junij 2014 / 10:30

Mali Draški vrh (2132 m) - Čez enega najbolj obljudenih dvatisočakov na drugi dvatisočak v soseščini, ki od gornika zahteva nekaj znanja gibanja po brezpotjih. Priporočljiva, nujna pravzaprav, je čelada!

Dvatisočaki nad Pokljuko so vedno primeren in priljubljen cilj; pa naj si bo to eden od njih ali pa kar venček. Tokrat se bomo prek priljubljenega in vedno obljudenega Viševnika spustili na Srenjski preval, od tam pa nadaljevali na Mali Draški vrh, ki je zaradi neoznačenosti, krušljivosti in tehnične zahtevnosti obiskan precej manj.

Zapeljemo se na Pokljuko in nadaljujemo do Rudnega polja, kjer parkiramo. Vzpon začnemo v smeri markacij za Triglav in v nekaj minutah pridemo do smučišča, prek katerega nas usmeri smerokaz za Viševnik. Sledimo poti skozi gozd in izstopimo ob zgornjem smučišču. Nadaljujemo prek smučišča, kjer pot lepo zavija, da strmine ne občutimo. Na vrhu smučišča se pot strmo vzpne in nas pripelje v kotanjo, kjer je na naši levi strani Plesišče, desno se odcepi pot čez Kačji rob. Pot se rahlo položi, potem pa se v nekaj okljukih dvigne na sedlo. S sedla se pod nami prvič pokaže planina Konjščica, za njo Uskovnica, v ozadju pa se dvigujejo Bohinjske gore. Od tod se tudi prvič pokaže naš današnji prvi cilj. Pot se strmo vzpenja, okoli nas so samo še pritlikavi borovci. Ko pridemo do grebena, nas do vrha Viševnika loči le še nekaj minut. Do vrha smo potrebovali približno uro in pol.

Viševnik ponudi čudovit razgled: kot da bi bil v naročju Triglava, ki nam leži na dlani. Planika in Kredarica, zadaj slovenski očak. Med seboj in Triglavom pa vidimo Tosc, na njegovi levi strani je Ablanca, pred njim pa Veliki Draški vrh in Mali Draški vrh, ki je le streljaj stran. Z vrha sestopimo na Srenjski preval. Sestop mora biti previden, saj je pot mestoma krušljiva. S Srenjskega prevala nadaljujemo po neoznačeni poti proti vrhu Malega Draškega vrha. Svetujem, da si na prevalu na glavo poveznemo čelado, saj je vzpon direkten, strm in zelo krušljiv. Sledimo slabo vidni in neoznačeni stezi. Mestoma srečamo celo kakšen možic. Vzpenjamo se strmo, po neizraziti grapi, mestoma grapo tudi zapustimo. Možnosti za vzpon na greben je več. Svetujem, da sledimo grapi, ki nas bo pripeljala na oster, prepaden greben. Moj običajen vzpon gre kar naravnost na vzhodni vrh Malega Draškega vrha. Z njega sledimo grebenu, mestoma, dvakrat celo izgubimo višino in nadaljujemo do višjega zahodnega vrha, kjer je tudi velik možic. Previdnost na grebenu mora biti velika, saj je mestoma prepadno. Z Viševnika smo do vrha Malega Draškega vrha potrebovali eno uro.

Z Malega Draškega vrha je razgled še lepši. Globoko pod nami se odpre dolina Krma, nad katero kraljuje železna lady Rjavina s svojim grebenom Luknje peči, Dimnika in Macesnovca. Triglavski podi pa Konjski preval, Šmarjetna, Kanjavec, Veliki Draški vrh, Tosc, ki daje slutiti Vernar … Preprosto lepo!

Previdno sestopimo z zahodnega vrha nazaj na Srenjski preval. Nekaj časa sledimo poti vzpona, nato pa nas vidni možici usmerijo navzdol. Z malce občutka za brezpotja lahko tudi vidimo pot. S Srenjskega prevala sestopimo proti Kačjemu robu na severni strani Viševnika, kjer je trenutno še precej snega, ki pa sestop le olajša. Na vzhodni strani Viševnikovega grebena se pot obrne proti zahodu in nas pripelje do planine pod Plesiščem, od koder sestopimo do smučišča in od tam na Rudno polje.

Nadmorska višina: 2132 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 4 / 5