Sarajevo-Žiri, 28. 6. 1914

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 27. junij 2014 / 09:16

Jutri bo natančno sto let od sarajevskega atentata, ki naj bi bil povod za začetek prve svetovne vojne. Zgodba je znana: bosanski Srb Gavrilo Princip je ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo, habsburška monarhija je ta teroristični akt pripisala Srbiji, ji postavila nesprejemljiv ultimat in vsa reč je prerasla v vojno svetovnih razsežnosti, ki je spremenila dotlej veljaven stari red in razmerja med velesilami na novo postavila tako, da so bila za poraženke, zlasti za Nemčijo, nesprejemljiva in so vodila v drugo, še hujšo svetovno vojno; ta se je na bojiščih končala 1945, v mnogih duhovih pa še traja, tudi pri nas.

Ker epohalni dogodek v Sarajevu poznamo, poglejmo raje, kako je odmeval v enem od gorenjskih krajev – v Žireh. V kroniki žirovskega Sokola beremo, kako lepo in slovesno je bilo v tem kraju 28. junija 1914: bila je kresna nedelja in »vreme je bilo nebeško lepo«. Slovesno pa je bilo zato, ker se je prav na ta dan »vršilo razvitje prapora žirovskega sokola«. Najprej so telovadili, pozneje so se zvrstili v mogočen sprevod in naposled res razvili še prapor. »Svečano je minula proslava – navdušeni ljudje so se veselili pozno v noč. Nobeden še ni slutil, kaj se je zgodilo ta dan v Sarajevu.« Res? Ne. Kronist ne poroča o dejstvu, ki ga je gotovo poznal. Da je brzojavka, ki je po celi Avstro-Ogrski oznanjala, da so tisto dopoldne v Sarajevu ubili prestolonaslednika, seveda hitro dosegla tudi žirovski poštni urad. Toda poštarica, ki je bila vneta sokolica, naj bi telegram zadržala in zamolčala do ponedeljkovega jutra. Tako je bilo mogoče, da so se v Žireh veselili, medtem ko se je cela monarhija zavila v črno žalost. Žirovci so za atentat izvedeli šele pri maši na dan sv. Petra in Pavla, 29. junija dopoldne. Danes kaj takega seveda ne bi bilo mogoče. Takrat pa je bil telegraf edini način, ko je bilo mogoče nekaj takoj sporočiti. In če je poštar brzojavko zadržal, se za njeno vsebino pač ni vedelo. Tudi med žandarji ne, katerih eden se je menda med ognjevitimi sokolskimi govori »kar zvijal od jeze«. Sokoli se niso dolgo veselili. Komaj mesec dni pozneje, 26. julija, je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Najbolj zagreti sokoli so dobili zloveščo oznako P. v. (= politisch verdächtig), politično sumljiv. »Žalostno za zgodovino Slovencev – ne samo za Žirovce – je dejstvo, da so se ovajali domačini, vaščani, ki so skupno orali polja, želi žito in skupno redili živino na enem brdu v eni in isti dolinici. Zaslepljenost nerazumnih in hudobna zlobnost pametnih ljudi sta tirala brata v pogubo …«

Tako je pisal sokolski kronist, ki je bil liberalne politične usmeritve. Njegov klerikalni oponent bi dogodek videl drugače. Tako kot so sarajevski atentat povsem drugače doživeli v različnih delih sveta in se tudi zaradi tega podali v krvavo vojno. Je danes kaj drugače? Sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije omogočajo bistveno hitrejši prenos podatkov, različni pogledi v naših glavah pa so trdovratni in se spreminjajo le počasi. Sarajevo je z olimpijskimi igrami 1984 poenotilo tedanjo Jugoslavijo in svet, deset let pozneje je bilo prizorišče ene najbolj zagrizenih državljanskih vojn 20. stoletja. Zdaj imamo podobno situacijo v Ukrajini. Rusija jo vidi in se nanjo odziva povsem drugače kot Zahod. Teroristi so na preži povsod, z oboroženimi ali zgolj besednimi provokacijami bi nas radi naščuvali v nove vojne. Za zdaj so tisti, ki sprte duhove mirijo, močnejši. Bo tako tudi ostalo?