Juhuhu, kresni dan je tu

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 12:23

Bajeslovni kresni dan je tu in vsi, z otroki in mladino vred, smo zelo židane volje. Mladež zaradi počitnic, ki so na kresni dan na stežaj odprla vrata v razigranost in sproščenost, tisti nekoliko zrelejši pa zaradi najdaljšega dneva v letu, ko ima Sonce največjo, domala čarobno moč. S to močjo obdari tudi nekatere rastline, ki jih je na kresni dan treba nabrati in z magičnimi močmi bodo napolnila tudi nas. Od nas bodo odgnale slabe sile in privabile dobre.

S prav posebnimi močmi so na kresni dan obdarjene praprot, šentjanževka, ivanjščica, bela stelja, orlica, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, omela, kopriva, repinec, divji pelin in še bi našli kakšno. Na kresni večer so z njimi okrasili hišo in hlev, da bi bili ljudje in živina zdravi in zaščiteni. Ženske so metale kresne rože tudi v ogenj, ob katerem so se nato grele, saj naj bi jim čar rastlinic podaril lažji porod.

Šentjanževka, sončna princeska, ki zaceli tudi rane od sonca

Šentjanževka ali krčna zel (Hypericum perforatum) je prava kresna kraljica, kajti največjo moč premore prav na kresni dan oziroma na šentjanževo, ko jo je tudi najmodreje nabirati. Na njeno tesno vez s soncem kažejo že njeni zali zlatorumeni cvetovi, ki so kot pomanjšano sonce. Naši predniki so slepo zaupali v šentjanževkine čarobne moči. Na kresno noč, ko se začenja poletje, z njim pa nevarnost hude ure, so jo pritrdili na okna, da ne bi treščilo v hišo. Ljudje so z njeno pomočjo našli skrite zaklade in rešili vse srčne težave. Šentjanževka je rastlina, ki ima dolgo tradicijo tudi v ljudskem zdravilstvu in je še dandanes priljubljeno zeliščno pomagalo za lajšanje sto in ene zdravstvene tegobe. Najbolj od vseh šentjanževkinih pripravkov gotovo slovi šentjanževo olje, ki je eno najboljših naravnih sredstev za zdravljenje sončnih in tudi drugih opeklin. Učinek zaviranja vnetja temelji na flavonoidih, ki jih rastlina vsebuje. Šentjanževka učinkovito pomirja od sonca razdraženo kožo in jo neguje po sončenju, a pri njeni uporabi moramo biti izjemno previdni. Šentjanževega olja ali čaja ne uporabljajmo, kadar gremo na sonce, temveč šele ko pridemo s sonca. Šentjanževka namreč vsebuje rastlinsko barvilo oziroma pigment hipericin, ki naj bi bil fototoksičen, kar pomeni, da ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi lahko pov­zroča škodljive reakcije.

Ognjič, žareče sonce, ki varuje pred hudobijo in pomlajuje

Podobno kot predhodna rastlinica tudi ognjič (Calendula officinalis) s svojimi žarečimi cvetovi spominja na majhno sončece ali ogenj. Na kresno noč so iz njih pletli venčke in jih obešali na podboje vrat. Na ta način so se zaščitili pred vstopom zla in hudobije v hišo. Kjer je bil ognjič, je bila sreča na dosegu roke. Ognjičevi cvetovi pod blazino prinašajo preroške sanje. Celo do pravice na sodišču bomo lažje prišli, če bomo nosili v žepu ognjič. Če pa se bomo okopali v kopeli iz ognjičevih cvetov, nas bodo ljudje bistveno bolj cenili in spoštovali. Ta prelestni sončev cvet ima kakopak moči, da celi tudi rane, ki nastanejo zaradi sončnih opeklin. Pospeši nastanek novih celic, pospeši kroženje krvi in poveča napetost kože. Zaradi vsega tega lahko rečemo, da tudi pomlajuje kožo. Iz ognjiča si pripravimo učinkovito hladilno mazilo za pordelo in vneto kožo. Uporabimo ga za vse vrste ran, pri kožnih obolenjih, glivičnih vnetjih, opeklinah, aknah, a tudi za nego suhe in občutljive kože in razpokanih ustnic.

Praprot človeka spočije in naredi nevidnega

Največ magičnosti na kresno noč pa premore rastlinica, ki ni na prvi pogled nič posebnega – praprot (Pteridium Aquilinum). Praprotno seme oziroma trosi imajo posebno moč, še posebej če so bili tisti, ki so ga nabirali, goli in če je praprot rasla na križpotju. Praprot so polagali po tleh v hiši in hlevu ter po dvorišču. Na njej naj bi počival sv. Janez Krstnik, ki goduje 24. junija in se ponoči ustavi pri hiši. Zatikali so jo tudi za vrata, okna in na njive, da bi ljudi, živino in pridelek obvarovala pred nevihto, ognjem in kačami. Najbolj znana vraža je, da pra­protno seme v čevlju pomaga, da na kresno noč človek postane ljudem neviden in sliši, kaj govorijo živali. Naše babice so praprot uporabljale za blazine in slamnjače, na katerih naj bi se dobro spočilo. Tako ležišče naj bi blažilo krče in trganje po udih, posebej pri revmi. Kljub blagodejnim učinkom, ki jih ima praprot, se je zaradi strupenosti ne uživa, njena radioaktivnost pa je razlog, zakaj se spanje na praprotni slamnjači odsvetuje nosečnicam.