Zlo stoletja

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 22. junij 2014 / 09:59

»Pričujoči esej sproža dve med seboj povezani vprašanji, na kateri ne more dovolj izčrpno odgovoriti. Prvo vprašanje zadeva zgodovinsko zavest, ki je danes po mojem mnenju resno razdeljena. Nestrinjanje se pojavi pri posebni značilnosti dvajsetega stoletja, ki izstopa zaradi množičnega pokola neverjetnih razsežnosti. Ta je bil mogoč izključno zato, ker sta oblast prevzela leninistični komunizem in hitlerjanski nacizem. »Dvojajčna dvojčka,« kot ju imenuje Pierre Chaunu, imata veliko skupnega, čeprav sta si sovražna in imata različen zgodovinski izvor. Cilj obeh je bil doseči popolno družbo z izkoreninjenjem zla, ki je temu cilju nasprotovalo. Oba sta se razglašala za človekoljubna, ker sta želela dobro – eden vsemu človeštvu, drugi nemškemu ljudstvu – in ker je njun ideal vzbujal vdano navdušenje ter junaška dejanja. Najbolj pa sta si podobna v tem, da sta si oba dodelila pravico in celo dolžnost ubijati, kar sta izvajala s podobnimi metodami ter v do tedaj nepoznanih razsežnostih. Kljub veliki podobnosti ju danes zgodovinski spomin ne obravnava z enakimi merili. Čeprav je nacizem pred več kot pol stoletja tako rekoč popolnoma izginil, do njega še vedno in upravičeno čutimo odpor, ki ga čas nikakor ne zmanjšuje. Zgroženost ob razmišljanju o njem se vsako leto celo poglablja in širi. Nasprotno pa komunizem, čeprav je šele nedavno padel, uživa amnezijo in amnestijo s skoraj enoglasnim odobravanjem ne le njegovih privržencev, ki jih je še precej, temveč tudi njegovih najodločnejših nasprotnikov in celo žrtev. Ne prvim ne drugim se ne zdi primerno, da bi komunizem vlekli iz pozabe.«

Gornji odlomek je iz knjige Zlo stoletja. Napisal jo je francoski politolog Alain Besançon (r. 1932), prevedla Jasmina Rihar, bere se res tekoče in zveni prepričljivo. Njena glavna teza je, da sta komunizem in nacizem enako veliko zlo, prvi je pravza­prav še hujši od drugega. Ta teza je seveda kot nalašč za naše zagovornike domobranstva in njegove kolaboracije z nacizmom, o tem priča tudi spremna beseda J. P. Emeršiča. Filozof Georg Lukacs je svoj čas menil drugače: da je stalinski komunizem kljub vsemu boljši, saj je svet odrešil pred dvojnim zlom – najprej pred nacizmom, potem pa še pred popolno prevlado kapitalizma in ameriškega načina življenja. V drugem delu svoje trditve se je zmotil – neoliberalni kapitalizem je po izstopu Sovjetske zveze iz tekme z ZDA prevladal skoraj po vsem svetu. Je to dobro? Ali pa uvaja zlo 21. stoletja?