Otroci na cesti

Ne vem, če ste opazili, ampak ob in na cestah je v tem času potrebna posebna previdnost. Bližajoče se počitnice delajo otroke še bolj razigrane in neprevidne. Otroci dirkajo s skiroji, s kolesi in z rolerji in mi­slijo, da so hitrejši od avtomobilov. Pri prečkanju ceste vržejo hiter pogled na vozišče in že tečejo na drugo stran. Mladi kolesarji, ki so naredili izpit, so prepričani, da je to višek njihovega znanja o prometu in da so glavni na cesti. Otrokom se res mudi živeti, zato pozabijo na varnost. Žal pa se tudi odraslim mudi in mimogrede spregledamo nevarnost na in ob cesti. Bodimo odrasli tisti, ki razmislimo dvakrat in presojajmo situacije na cesti tudi v luči otrok. Naj bo zadnji šolski teden podoben prvemu tednu, ko povečamo previdnost okrog šol. Verjamem, da se je varnost v prometu povečala in se še povečuje, tako s preventivnimi akcijami kot z drugimi ukrepi. Kljub temu je število otrok, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, še vedno preveliko. Samoumevnost nas zavede, da pozabimo na previdnost. Sebe imamo za dobre voznike, poti po­znamo, vozimo avtomatično in tako nas nepričakovane situacije presenetijo bolj kot sicer. Tudi otrokom se dogaja podobno. Vsi smo veliko bolj previdni na neznanem terenu kot na domačem. Včasih je koristno, da samo pomislimo na to in malce ozavestimo znane poti in navade. Zjutraj, ko vozimo otroke skoraj do vrat razreda, je najhujši kaos. Avtomobili stojijo drug za drugim, otroci skačejo na cesto iz različnih smeri, prihajajo peš in s kolesi. Če je na urniku športni dan ali zaključni izlet, je razigranost otrok pomnožena z dva. Tudi prehodi za pešce so postali spet bolj nevarni. Vozniki ne ustavijo takoj in mnogi pešci tako izsilijo svoj prehod na drugo stran. Hitrost nas vse spravlja v nevarnost in napis »hitrost ubija« ne velja samo za avtoceste. Hitro življenje nas sili v vedno hitrejše reakcije, kar pa ne pomeni, da so tudi vedno bolj varne. Prav je, da zaupamo otrokom in da jih spodbujamo k samostojnosti. Vendar moramo vsi poskrbeti, da bo njihov teren čim bolj varen. Manjša ne­sreča je dovolj, da človek spet misli na vse to. Dovolj, da vidi vrednost varnostne­­ga pasu in upoštevanja pravil.

Precej otrok je še vedno neprivezanih v avtu. Največkrat zato, ker se vozijo na kratkih razdaljah, za katere njihovi starši presojajo, da so predvidljive. Nekateri starši obupani povedo, da mlajši otroci nočejo biti pripeti s pasom in jih zato vozijo neprivezane. To me spomni na fantka, ki je hodil v vrtec brez nogavic, samo zato, ker jih ni hotel imeti obutih. V vseh letnih časih je prišel brez nogavic. Starši so obupali, vzgojiteljice pa ne. Tako je imel obute vsaj v vrtcu. Ko gre za varnost, za življenje in za zdravje, se z otroki ne pogajamo. To so okoliščine, ko morajo otroci ubogati brez ugovarjanja in pregovarjanja.

Ko otroku enkrat uspe, da mu ni treba biti privezan v avtu, bo to poskusil vsakič. Samo enkrat pa se bo zgodilo nekaj, zaradi česar bomo obžalovali, da smo popustili pri zahtevah. Enako je s ščitniki pri rolanju, s kolesarskimi čeladami in z ostalo zaščitno opremo. Ko človek obvlada aktivnost in teren, je lahko zaradi samoumevnosti in všečnosti bolj nevaren sebi in drugim kot tisti, ki tega ne obvlada. Mali motoristi z motorističnimi igračkami brez čelad so kot mali samomorilci. Starši bi morali motor zakleniti ob prvem takšnem poskusu in otrok bi vedel, da to ni igra. Življenje je vredno več kot užaljenost otroka ob kazni. Le kdo bi si lahko odpustil, če bi vedel, da je vedel, pa ni ukrepal? Časi so takšni, da vsak misli samo nase. To se opazi tudi na cesti. Preverimo obnašanje svojih otrok in poglejmo nanje kot na pešce, kolesarje in potnike v avtu. Pogovarjajmo se z njimi o tem, kako je biti udeležen v prometu. Kaj lahko sami naredijo za svojo varnost? Povejmo jim, kaj zahtevamo. Čelada je obvezna, tudi ko je vroče. Ščitniki za roke in noge so z namenom na njih. Prijatelji z ulice počakajo nanje. Naj bo poletje vseh nas, predvsem pa naših otrok brez mavca in brez hudih poškodb.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Volitve 2019 / ponedeljek, 25. avgust 2014 / 08:25

Prepričan v svoje sposobnosti

Za mesto škofjeloškega župana se bo oktobra potegoval Metod Di Batista, kandidat SLS, ki računa tudi na podporo članov civilne iniciative za pravičen komunalni prispevek, katere soustanovitelj in akti...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 31. oktober 2012 / 07:00

Oča trnovski, skrbi zame ...

Januarja 2013 bo minilo devetdeset let od smrti Ivana Tavčarja. Pa ste vedeli, da je bil prav Fran S. Finžgar tisti, ki je posredoval, da se je stari in bolni liberalni veljak kako leto pred smrtjo na...

GG Plus / sreda, 31. oktober 2012 / 07:00

Cankarjev obisk pri Finžgarju

Konec novembra 1910 je Finžgarja, župnika v Sori, obiskal Izidor Cankar, Ivanov bratranec. Pogovor je zapisal in ga leta 1911 objavil v književni reviji Dom in svet, pozneje še v knjigi z naslovom Obi...

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2012 / 07:00

Mešetar

Odkupna cena mleka Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja mesečno tržno poročilo za mleko, ki vključuje tako odkupno ceno mlekarn kot dobaviteljev. Mlekar...

Prosti čas / sreda, 31. oktober 2012 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Zakaj se mi kar naprej sanja o možu? Pa nič tako hudega, kakor je bilo za časa njegovega življenja. Ni bil dober mož ne oče, tašča ni bila dobra. Sanja se mi, da je vse podrto in skratka vse nar...

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2012 / 07:00

Abanka z izgubo zaradi oslabitev in rezervacij

Ljubljana - Abanka Vipa je v letošnjih prvih devetih mesecih sicer ustvarila 45,1 milijona evrov operativnega dobička, vendar pa je zaradi oblikovanja oslabitev in rezervacij v višini 85,3...