Otroci na cesti

Ne vem, če ste opazili, ampak ob in na cestah je v tem času potrebna posebna previdnost. Bližajoče se počitnice delajo otroke še bolj razigrane in neprevidne. Otroci dirkajo s skiroji, s kolesi in z rolerji in mi­slijo, da so hitrejši od avtomobilov. Pri prečkanju ceste vržejo hiter pogled na vozišče in že tečejo na drugo stran. Mladi kolesarji, ki so naredili izpit, so prepričani, da je to višek njihovega znanja o prometu in da so glavni na cesti. Otrokom se res mudi živeti, zato pozabijo na varnost. Žal pa se tudi odraslim mudi in mimogrede spregledamo nevarnost na in ob cesti. Bodimo odrasli tisti, ki razmislimo dvakrat in presojajmo situacije na cesti tudi v luči otrok. Naj bo zadnji šolski teden podoben prvemu tednu, ko povečamo previdnost okrog šol. Verjamem, da se je varnost v prometu povečala in se še povečuje, tako s preventivnimi akcijami kot z drugimi ukrepi. Kljub temu je število otrok, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, še vedno preveliko. Samoumevnost nas zavede, da pozabimo na previdnost. Sebe imamo za dobre voznike, poti po­znamo, vozimo avtomatično in tako nas nepričakovane situacije presenetijo bolj kot sicer. Tudi otrokom se dogaja podobno. Vsi smo veliko bolj previdni na neznanem terenu kot na domačem. Včasih je koristno, da samo pomislimo na to in malce ozavestimo znane poti in navade. Zjutraj, ko vozimo otroke skoraj do vrat razreda, je najhujši kaos. Avtomobili stojijo drug za drugim, otroci skačejo na cesto iz različnih smeri, prihajajo peš in s kolesi. Če je na urniku športni dan ali zaključni izlet, je razigranost otrok pomnožena z dva. Tudi prehodi za pešce so postali spet bolj nevarni. Vozniki ne ustavijo takoj in mnogi pešci tako izsilijo svoj prehod na drugo stran. Hitrost nas vse spravlja v nevarnost in napis »hitrost ubija« ne velja samo za avtoceste. Hitro življenje nas sili v vedno hitrejše reakcije, kar pa ne pomeni, da so tudi vedno bolj varne. Prav je, da zaupamo otrokom in da jih spodbujamo k samostojnosti. Vendar moramo vsi poskrbeti, da bo njihov teren čim bolj varen. Manjša ne­sreča je dovolj, da človek spet misli na vse to. Dovolj, da vidi vrednost varnostne­­ga pasu in upoštevanja pravil.

Precej otrok je še vedno neprivezanih v avtu. Največkrat zato, ker se vozijo na kratkih razdaljah, za katere njihovi starši presojajo, da so predvidljive. Nekateri starši obupani povedo, da mlajši otroci nočejo biti pripeti s pasom in jih zato vozijo neprivezane. To me spomni na fantka, ki je hodil v vrtec brez nogavic, samo zato, ker jih ni hotel imeti obutih. V vseh letnih časih je prišel brez nogavic. Starši so obupali, vzgojiteljice pa ne. Tako je imel obute vsaj v vrtcu. Ko gre za varnost, za življenje in za zdravje, se z otroki ne pogajamo. To so okoliščine, ko morajo otroci ubogati brez ugovarjanja in pregovarjanja.

Ko otroku enkrat uspe, da mu ni treba biti privezan v avtu, bo to poskusil vsakič. Samo enkrat pa se bo zgodilo nekaj, zaradi česar bomo obžalovali, da smo popustili pri zahtevah. Enako je s ščitniki pri rolanju, s kolesarskimi čeladami in z ostalo zaščitno opremo. Ko človek obvlada aktivnost in teren, je lahko zaradi samoumevnosti in všečnosti bolj nevaren sebi in drugim kot tisti, ki tega ne obvlada. Mali motoristi z motorističnimi igračkami brez čelad so kot mali samomorilci. Starši bi morali motor zakleniti ob prvem takšnem poskusu in otrok bi vedel, da to ni igra. Življenje je vredno več kot užaljenost otroka ob kazni. Le kdo bi si lahko odpustil, če bi vedel, da je vedel, pa ni ukrepal? Časi so takšni, da vsak misli samo nase. To se opazi tudi na cesti. Preverimo obnašanje svojih otrok in poglejmo nanje kot na pešce, kolesarje in potnike v avtu. Pogovarjajmo se z njimi o tem, kako je biti udeležen v prometu. Kaj lahko sami naredijo za svojo varnost? Povejmo jim, kaj zahtevamo. Čelada je obvezna, tudi ko je vroče. Ščitniki za roke in noge so z namenom na njih. Prijatelji z ulice počakajo nanje. Naj bo poletje vseh nas, predvsem pa naših otrok brez mavca in brez hudih poškodb.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 26. avgust 2010 / 07:00

Sosedje na starem Ljubelju

Tržič - Občina Tržič in Občina Borovlje sta letos organizirala že osmi EU ples brez meja in semenj na starem mejnem prelazu Ljubelj. Tam se redno srečujejo prijatelji s slovenske...

Objavljeno na isti dan


Komenda / četrtek, 14. december 2023 / 19:35

Po sledeh Petra Pavla Glavarja

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je z novo literarno transverzalo Po Glavarjevi Komendi v sodelovanju z domačini predstavila bogato dediščino komendskega duhovnika, vzgojitelja, čebelarja in dobrot...

Gorenjska / četrtek, 14. december 2023 / 19:35

Največ »zlatnikov« z Gorenjskega

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je minulo nedeljo na Brdu pri Kranju podelila zlata priznanja osmi generaciji mladih, ki so uspešno zaključili program Mednarodno priznanje za mlade (MEPI). Pre...

Škofja Loka / četrtek, 14. december 2023 / 19:34

Dela se vendarle nadaljujejo

Zaradi stečaja izbranega gradbenika so se dela pri prenovi in nadzidavi Osnovne šole Jela Janežiča, šole s prilagojenim programom v Škofji Loki, poleti prekinila, zdaj pa se gradnja nadaljuje in naj b...

Preddvor / četrtek, 14. december 2023 / 19:33

Uresničila se je njihova želja

Breg ob Kokri – Krajanov Tupalič in Brega ob Kokri pretekli četrtek ni povezoval le obnovljeni most, temveč kljub gosti megli tudi veselje, saj je most po obnovi širši, trdnejši, varnejši. Preddvor...

Tržič / četrtek, 14. december 2023 / 19:32

V Tržiču sprejeli proračun

Tržič – Tržiški občinski svetniki so na četrtkovi seji sprejeli občinski proračun za leto 2024, za katerega je župan Peter Miklič dejal, da je razvojno naravnan, ambiciozen in je najvišji v zgodovi...