Krompirjevi nasadi so (za zdaj) zelo lepi

Krompir na peščenih tleh že občuti posledice suše. Večji problem kot plesen so samosevci in črna listna pegavost.

Lahovče – V Kmetijskem inštitutu Slovenije so v sredo pripravili tradicionalni Dan krompirja, na katerem so pridelovalce seznanili z letošnjimi razmerami pri pridelovanju krompirja ter jim predstavili program žlahtnjenja novih sort in križancev, selekcijski in poskusni nasad krompirja v Lahovčah in poskusno polje v Jabljah. Kot je povedal mag. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje ter specialist za krompir na inštitutu, so nekateri letos posadili krompir že marca. Čeprav bi tako zgodaj sajeni krompir utegnil prizadeti mraz, se to ni zgodilo, tako da se je zgodnje sajenje izkazalo celo kot prednost, saj so krompir zaradi tega lahko izkopali dva tedna prej. »Na splošno so krompirjevi nasadi trenutno zelo lepi. Zgodnji krompir, ki je bil pokrit s prekrivko, je kar dobro obrodil, a ker ga je marsikje prizadela suša, pridelki niso rekordni. V vzhodni Sloveniji so ga začeli izkopavati v prvih dneh maja, v osrednji Sloveniji sredi maja, ves pa še ni pospravljen. Za pozni krompir je pridelek še težko napovedati, veliko bo odvisno od vremena. Prejšnji teden so bile dnevne temperature od 30 do 35 stopinj Celzija, na peščenih območjih, kjer potlej ni bilo dežja, nasadi že občutijo posledice suše,« je dejal Peter Dolničar in dodal, da se je zaradi visokih temperatur marsikje začela pojavljati na krompirju črna listna pegavost, ki predvsem na peščenih tleh lahko povzroči predčasno dozorevanje in zmanjšanje pridelka. Kar zadeva krompirjevo plesen, so razmere različne. Pridelovalci v vzhodni Sloveniji so že pred dvema tednoma imeli z njo velike probleme, na Gorenjskem jo opažajo na posameznih njivah. Kjer je bilo več dežja, je nevarno, da se razširi. »Večji problem je v tem, da sta bili že dve zimi zapored tako blagi, da zemlja ni premrznila, in se pojavlja večje število samosevcev (samovzniklih gomoljev krompirja iz preteklega leta), ki so lahko možni izvor plesni in koloradskega hrošča. Marsikje lahko pričakujemo resen napad hrošča druge generacije,« je dejal Dolničar in dodal, da je pridelovalcem v Sloveniji na voljo več kot sto sort krompirja, kar je glede na količino pridelanega krompirja zelo veliko. Dobavitelji jim ponujajo vsako leto nove sorte, med njimi tudi takšne, ki za naše razmere niso primerne. Pridelovalci se ob tolikšni izbiri težko odločajo, težko jim je tudi svetovati.