Ženski zapor po merilih moških

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / petek, 20. junij 2014 / 07:04

V našem edinem ženskem zaporu na Igu se je število zaprtih žensk v zadnjih letih skoraj podvojilo, kot ugotavljajo strokovnjaki, med njimi tudi Škofjeločana Tatjana Brank Pečko in Matej Brank, pa so tako v svetu kot pri nas ženski zapori večina še vedno narejeni po podobah moških.

Zapori so v zadnjih letih, ko je v njih tudi vse več znanih Slovencev in Slovenk, večkrat na očeh javnosti. Več je tudi polemik o življenju v zaporih, delu zapornikov, pa tudi o tem kako tiste, ki so odslužili zaporno kazen, znova vključiti v normalno življenje. Pri tem ima veliko vlogo izobraževanje, ki zapornikom povrne samozavest, osvojeno znanje pa jim hkrati povrne možnost, da po prestani kazni dobijo novo priložnost.

Z žensko problematiko, predvsem problematiko marginalnih skupin, se v zadnjih letih intenzivno ukvarjata Tatjana Brank Pečko in Matej Brank, ki sta izkušnje za to delo pridobivala pri sodelovanju v različnih projektih, od dela s priseljenci, brezposelnimi, telesno in duševno hendikepiranimi in v zadnjih desetih letih tudi z osebami na prestajanju in po prestajanju zaporne kazni. V tem času sta ugotovila, kako pomembno je, da se tistim, ki so v zaporu, z različnimi oblikami izobraževanja omogoči ponovna normalna reintegracija v družbo.

Zaprt režim onemogoča šolanje

»Po podatkih iz letnega poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij se je v lanskem letu v formalne oblike izobraževanja vključila zgolj ena ženska na prestajanju kazni zapora, in še to izobraževanje je bilo za obsojenko brezplačno, saj je šlo za dokončanje osnovne šole. Druge obsojenke si, glede na potrebe in želje, izobraževanja ne morejo privoščiti, saj jim je v večini primerov finančno nedosegljivo. Če pa to zmorejo, jih ovira režim prestajanja kazni zapora, saj imajo zaprti režim in še nimajo možnosti izhodov,« pojasnjuje Tatjana Brank Pečko in dodaja, da zapor za ženske Ig v primerjavi z zaporom Dob nima možnosti izvajanja formalnih oblik izobraževanja znotraj zavoda. To še vedno podpira logika razmišljanja, da se za tako malo zaprtih žensk v primerjavi z moškimi ne splača vlagati v izobraževalne procese.

Po drugi strani skrb vzbujaj dejstvo, da so v zaporih večinoma ženske, ki nimajo dokončane niti osnovne šole (nekaj je celo nepismenih), nekaj jih ima tudi končano osnovno šolo ali poklicno srednjo šolo, zanemarljiv pa je odstotek tistih z višjo ali visoko izobrazbo.

Pravila zapisana v moškem spolu

Prav tako pri nas v zaporu in priporih niso upoštevane specifične lastnosti in potrebe žensk, pa naj gre od higienskih potreb do žensk mater, samohranilk in nosečnic. Da je ženski zapor na Igu še vedno narejen po podobi moških, so dokaz celo predpisi, ki so pisani v moškem spolu.

»Ker se je število zaprtih žensk v nekaj letih pri nas povečalo z okoli petdeset na blizu devetdeset, so vsi ti problemi postali še bolj prisotni,« pravi Matej Brank, ki je skupaj z ženo Tatjano ustanovil zasebni zavod MiT – Zavod za širšo družbeno sprejemljivost in sprejetost, prav pri delu z ženskami na prestajanju kazni zapora in po prestani kazni pa sta ugotovila, da je to delo v primerjavi z moškimi na prestajanju kazni zapora tako specifično, da potrebuje drugačen celostni pristop.

Dobrodošle izkušnje iz tujine

»Ugotovila sva, da smo učitelji, ki delamo v zaporih, le strokovno neoporečni, drugače pa smo za delo s temi osebami podhranjeni, kar pomeni, da nimamo ustreznega dodatnega znanja za delo s tovrstno ciljno skupino. Tudi če si dodatno znanje pridobimo za delo z moškimi, je le v manjši meri uporabno pri delu z ženskami. Vsa ta spoznanja, med njimi projekt Kompetentni učitelj za izobraževanje oseb na prestajanju kazni zapora, katerega pobudnik je bil najin zavod, so nama bila vzvod, da primere dobrih praks poiščeva v tujini. Številni stiki, tako osebni kot na daljavo, so naju pripeljali do organizacije FCZB (Frauen Computer Zentrum Berlin), kjer imajo na tem področju tridesetletne izkušnje. Tako je nastala tudi ideja o novem mednarodnem projektu, h kateremu sva povabila še partnerje iz Hrvaške in Litve. To je projekt izobraževanja in usposabljanja tutorjev za delo z ženskami na prestajanju kazni zapora in po prestani kazni, ki smo ga začeli konec lanskega leta,« pojasnjuje Matej Brank in dodaja, da jima je v veliko pomoč nova direktorica zapora na Igu Danijela Mrhar - Prelič, ki uspešno vpeljuje neformalne oblike izobraževanja.

»Organizirali smo že vrsto neformalnih izobraževanj, izpeljali akcije zbiranja knjig za zavodsko knjižnico, zbirali igrače in knjige za otroke žensk na prestajanju kazni zapora, omogočili izdajo pesniške zbirke eden izmed obsojenk, nekaj aktivnosti pa smo posvetili tudi ženskam po prestani kazni,« pravi Tatjana Brank Pečko, ki si želi, da bi s sodelovanjem v mednarodnem projektu izkušnje iz tujine čim bolj in čim hitreje prenesli k nam.

Možnost za vstop na trg dela

»Poleg usposobitve tutorjev za delo z ženskami na prestajanju kazni zapora je eden glavnih namenov projekta motivacija žensk na prestajanju kazni zapora in po prestani kazni za pridobitev poklicnih in socialnih veščin za uspešnejše nadaljnje izobraževanje, lažji vstop na trg dela in izboljšanje možnosti samozaposlitve,« pojasnjuje Tatjana Brank Pečko in dodaja, da so se učitelji izobraževali in usposabljali za tutorje v Berlinu v okviru FCZB, v začetku leta 2015 pa bodo s tem znanjem aktivno sodelovali v pilotnih izvedbah, in sicer v ženskem zaporu Ig v Sloveniji in v enem izmed ženskih zaporov v Litvi.

»V okviru pilotnih izvedb se bodo izbrane udeleženke, ki prestajajo kazen zapora v zavodu na Igu, usposobile in izobrazile s splošnimi podjetniškimi in socialnimi kompetencami za lažje vključevanje v nadaljnje izobraževanje in lažjo reintegracijo na trg dela po prestani kazni zapora. Določenemu odstotku udeleženk, ki bodo uspešno zaključile to izobraževanje, bo po tem omogočeno brezplačno formalno izobraževanje za pridobitev poklica v okviru CDI Univerzum. S pomočjo Zavoda MiT in Zavoda RS za zaposlovanje, ki v projektu nastopa kot tihi partner, bo pri določenem delodajalcu organizirana praksa za določen poklic in organizirana bo pomoč pri iskanju zaposlitve,« še pravi Tatjana Brank Pečko.