
Karavanke ne smejo biti ovira
Čezmejno sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi podjetji ima velik potencial, kažejo rezultati evropskega projekta, a veliko bo za odpravo razlik in meja še treba narediti. Avstrijci slovenske obrtnike in njihove izdelke cenijo bolj, kot se ti zavedajo.
Kranj – V teh dneh se po dobrem letu dni zaključuje evropski projekt o čezmejnem povezovanju podjetij na obmejnem območju Slovenije in Avstrije, katerega cilj je bilo identificirati podjetja na obeh straneh meje, ki bi bila pripravljena medsebojno poslovati. Kot partnerja na Gorenjskem sta v raziskavi sodelovala Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj in Gorenjski glas, znani rezultati pa so že pokazali zanimive zaključke.
»Ob obmejnem pasu zaznavamo velik beg možganov, zato skušamo povezati mala in srednja podjetja, da bi sodelovala, spoznala, da se tudi tu lahko sklepajo posli, in tako tudi ostala na tem območju. Analiza informacij in zaključki bodo za vse nas dragocena baza podatkov, ki bo služila kot osnova za gospodarske projekte v naslednji finančni perspektivi EU 2014–2020,« je ob zaključku projekta povedala mag. Marina Einspieler-Siegert, direktorica Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Projekt je zajel popis vseh podjetij s tega območja, ki bi bila zanimiva za čezmejno sodelovanje, in podrobne vprašalnike za 82 izbranih podjetij z obeh strani meje. »Čeprav je bil vzorec relativno majhen, so se pri podjetjih pokazale jasne želje po sodelovanju. Podjetja si želijo različnih oblik pomoči, zanesljivih informacij o poslovnem okolju, konkretnih kontaktov, praktičnih napotkov … Podjetja na avstrijski strani so jasno izrazila, da se mora Slovenija resnično lotiti zmanjšanja birokracije na vseh področjih, ki so povezana s poslovanjem, a hkrati je njihovo zanimanje za slovenska podjetja in njihove izdelke večje, kot si mislimo. Čeprav vedo, da je slovensko tržišče majhno, se zanimajo za nas. Za slovenske obrtnike pravijo, da zelo kakovostno delajo, da so dobro izobraženi, pridni in zanesljivi,« pa je nekaj zanimivih ugotovitev predstavila Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega inštituta Maribor, ki je opravila analizo vprašalnikov.
Poleg birokracije, nestabilnega političnega okolja in nenehnega spreminjanja informacij pa določeno oviro pri čezmejnem poslovanju predstavlja tudi jezik. Čeprav za gospodarski jezik še vedno velja angleščina, pa je prav pri majhnih in srednjih podjetjih ključnega pomena poznavanje jezika soseda, so še poudarili sogovorniki. Projekt se bo uradno zaključil konec junija, a podporne institucije, med katerimi je tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj, pravo delo šele čaka. »Na Gorenjskem opažamo, da se obrtniki težko odpravijo čez mejo, zato bi s tem projektom radi zabrisali te meje. Karavanke ne smejo biti ovira za posel. Podporne institucije na obeh straneh meje si želimo to poslovanje pospešiti,« je poudarila sekretarka OOZ Kranj Daniela Žagar, a tudi dodala, da so zbornice kljub velikemu potencialu preslabo opremljene, da bi vso potrebno pomoč v celoti lahko tudi nudile, zato po potrebno sodelovanje tudi med stroko.