Valentin Waldhauser / Foto: Gorazd Kavčič

Podnarjevi in njihova lipa

V Selah bodo danes ob 19.30 prepevali domači pevski zbori in igrali Rožanski muzikanti. Njihov mešani pevski zbor bo predstavil novo zgoščenko. V ORF Teatru v Celovcu pa bo danes ob 19. uri Skupnost koroških Slovenk in Slovencev podelila nekdanji urednici koroške OPRF Renati Pfeffer Kugyjevo nagrado.

Bodental ali Poden po slovensko je zame eden najlepših predelov južne Koroške, ki je poseljena s Slovenci. Okrog 1000 metrov visoko ležeča dolina, ujeta med Vrtačo in okoliške karavanške hribe, je le par kilometrov oddaljena od še pretežno slovensko govorečega Slovenjega Plajberka/Windisch Bleiberg, do katerega se je mogoče pripeljati po zadnje čase modernejši cesti, ki se z glavne odcepi na vrhu Malega Ljubelja. Na bližino Slovenjega Plajberka in Podna opozarjajo od leta 2011 naprej dvojezične table. Dolina je čudovita v vseh letnih časih. Poleti zaradi varovane narave, travniškega cvetja in starega načina kmetovanja, pozimi pa zaradi smučišča in tekaških prog, ki so speljane do vznožja Vrtače. Poden, ki je poznan tudi po imenu Žabnica, je izhodišče za planinske ture, še posebej do Celovške koče. Nič čudnega ni, če so podensko dolino izbrali za počitnikovanje v svojih hišicah številni premožnejši Celovčani, pa tudi Nemci. Domačini vedo povedati, da je pri njih že blizu 150 počitniških hišic.

Posebnost Podna sta Podnarjeva domačija/Bodenbauer in njihova skoraj 400 let stara lipa. Stara Podnarjeva hiša, v kateri je že nad 200 let gostilna, je zamenjala kar nekaj lastnikov. Sedanji Waldhauserjevi ali po domače kar Podnarjevi so jo dobili v last pred dobrimi stotimi leti in ohranili njen starinski, izvirni videz, pa tudi postrežba je domača, značilna za te včasih težje dostopne kraje. Sedanji lastnik in gostilničar Valentin (Folti) Waldhauser, zaveden Slovenec in zlasti pevec, saj vodi domači moški pevski zbor, je zadovoljen z obiskom. Slovenci so redni gostje tako poleti kot pozimi, ko na njihovih smučiščih vijuga in teče tudi veliko Gorenjcev. Druga posebnost pa je Podnarjeva lipa. Zasajena je bila leta 1636 in je tako letos stara že 378 let. Septembra leta 1979, ko je bila stara 343 let, so jo zaščitili kot naravni spomenik. Pod lipo so se v letih njene rasti odvili številni dogodki. Zadnja leta vsako prvo julijsko nedeljo pod njo prepevajo pevski zbori. Letos bo to 6. julija in tudi to nedeljsko popoldne pričakujejo v Podnu veliko ljudi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 1. maj 2015 / 22:41

Govornica poudarila moč množic

Prvomajskega srečanja na Pristavi v Javorniškem Rovtu se je zaradi slabega vremena udeležilo manj ljudi kot običajno. Zbrane sta nagovorila župan Tomaž Tom Mencinger in predsednica sindikata SKEI Lidi...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 10. november 2015 / 17:03

Vinska pot v rovih

Kot se za ta čas v novembru spodobi, se tudi letos povsod po Sloveniji odvijajo dogodki, ki so povezani z vinom. V Kranju je bil ta konec tedna prvi od dveh, ko kranjski rovi gostijo vinsko pot v rovi...

Rekreacija / torek, 10. november 2015 / 16:33

Maraton po brazilski džungli

Gorenjca Miha Podgornik in Matej Kordež sta se podala na eno izmed težjih tekaških preizkušenj na svetu. Jungle marathon v Braziliji sta z istim časom končala na tretjem mestu. Največ težav jima je po...

Kultura / torek, 10. november 2015 / 16:29

Jazbec in njegovi

V Galeriji Šivčeva hiša so v petek odprli razstavo del stripovskega avtorja Marka Kocipra z naslovom Jazbec s prijatelji.

Kranj / torek, 10. november 2015 / 16:28

Otroke zanima, kako postati župan

To zanima že malčke iz vrtca, ki so si ogledali prostore kranjske občine in obiskali župana.

Gospodarstvo / torek, 10. november 2015 / 13:12

Lubadarja za dve Blejski jezeri

Lubadar je letos v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem uničil 133 tisoč (bruto) kubičnih metrov dreves, kar predstavlja okoli 110 tisoč dreves ali posek gozda v velikosti skoraj dveh Blejskih jezer.