Valentin Waldhauser / Foto: Gorazd Kavčič

Podnarjevi in njihova lipa

V Selah bodo danes ob 19.30 prepevali domači pevski zbori in igrali Rožanski muzikanti. Njihov mešani pevski zbor bo predstavil novo zgoščenko. V ORF Teatru v Celovcu pa bo danes ob 19. uri Skupnost koroških Slovenk in Slovencev podelila nekdanji urednici koroške OPRF Renati Pfeffer Kugyjevo nagrado.

Bodental ali Poden po slovensko je zame eden najlepših predelov južne Koroške, ki je poseljena s Slovenci. Okrog 1000 metrov visoko ležeča dolina, ujeta med Vrtačo in okoliške karavanške hribe, je le par kilometrov oddaljena od še pretežno slovensko govorečega Slovenjega Plajberka/Windisch Bleiberg, do katerega se je mogoče pripeljati po zadnje čase modernejši cesti, ki se z glavne odcepi na vrhu Malega Ljubelja. Na bližino Slovenjega Plajberka in Podna opozarjajo od leta 2011 naprej dvojezične table. Dolina je čudovita v vseh letnih časih. Poleti zaradi varovane narave, travniškega cvetja in starega načina kmetovanja, pozimi pa zaradi smučišča in tekaških prog, ki so speljane do vznožja Vrtače. Poden, ki je poznan tudi po imenu Žabnica, je izhodišče za planinske ture, še posebej do Celovške koče. Nič čudnega ni, če so podensko dolino izbrali za počitnikovanje v svojih hišicah številni premožnejši Celovčani, pa tudi Nemci. Domačini vedo povedati, da je pri njih že blizu 150 počitniških hišic.

Posebnost Podna sta Podnarjeva domačija/Bodenbauer in njihova skoraj 400 let stara lipa. Stara Podnarjeva hiša, v kateri je že nad 200 let gostilna, je zamenjala kar nekaj lastnikov. Sedanji Waldhauserjevi ali po domače kar Podnarjevi so jo dobili v last pred dobrimi stotimi leti in ohranili njen starinski, izvirni videz, pa tudi postrežba je domača, značilna za te včasih težje dostopne kraje. Sedanji lastnik in gostilničar Valentin (Folti) Waldhauser, zaveden Slovenec in zlasti pevec, saj vodi domači moški pevski zbor, je zadovoljen z obiskom. Slovenci so redni gostje tako poleti kot pozimi, ko na njihovih smučiščih vijuga in teče tudi veliko Gorenjcev. Druga posebnost pa je Podnarjeva lipa. Zasajena je bila leta 1636 in je tako letos stara že 378 let. Septembra leta 1979, ko je bila stara 343 let, so jo zaščitili kot naravni spomenik. Pod lipo so se v letih njene rasti odvili številni dogodki. Zadnja leta vsako prvo julijsko nedeljo pod njo prepevajo pevski zbori. Letos bo to 6. julija in tudi to nedeljsko popoldne pričakujejo v Podnu veliko ljudi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 20. januar 2016 / 11:41

Navijali celo z motorno žago

Na premiernih tekmah svetovnega pokala v smučarskih tekih v Planici se je zbralo lepo število gledalcev. »Tudi zaradi njih mi je žal, da mi ni uspela uvrstitev v finale,« je povedala s sedmim mestom n...

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 26. oktober 2015 / 17:29

Pomagali z defibrilatorjem

Cerkljanski gasilci so doslej že štirinajstkrat pomagali ljudem z defibrilatorjem.

Nasveti / ponedeljek, 26. oktober 2015 / 17:27

Mogočna gora

Viš/Jof Fuart (2666 m) – Mogočna gora Zahodnih Julijcev, ki jo je imel Julius Kugy zelo rad. Po prečnih, zračnih policah do vrha. Gora, na vrhu katere je bila med prvo svetovno vojno avstrijska vojašk...

Razvedrilo / ponedeljek, 26. oktober 2015 / 16:49

Že pet let imajo čas

Prejšnji konec tedna je ob petem rojstnem dnevu narodno-zabavni ansambel Dor ma cajt pripravil veliki koncert v dvorani na Češnjici v Železnikih.

Gospodarstvo / ponedeljek, 26. oktober 2015 / 16:30

Japonske prepelice iz Voklega

David Vreček iz Voklega redi japonske prepelice, ki mu vsak dan znesejo okrog tisoč jajc. Ljudje jih kupujejo predvsem zaradi njihovih prehranskih lastnosti in zdravilnih učinkov.

Gospodarstvo / ponedeljek, 26. oktober 2015 / 16:28

Poziv vladi, naj prisluhne zmagovalcem krize

Na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva so opredelili dvanajst prednostnih ukrepov za industrijski preporod v Sloveniji. Vlada in ostali ključni odločevalci naj predloge tistih, ki so se najbolje odzvali...