Del daljnovoda naj vkopljejo v tla

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Železniki / / 08:00

Prek Železnikov bo potekal 110-kilovoltni daljnovod Bohinj–Železniki, o čemer so na zadnji seji živahno razpravljali občinski svetniki, ki podpirajo pobudo okoliških prebivalcev o podaljšanju kabelske trase daljnovoda.

Železniki – V Železnikih namreč daljnovod poteka mimo športne dvorane in nekaterih hiš na Otokih, kjer ljudi skrbijo povečano elektromagnetno sevanje, akustična emisija in tudi videz, zato želijo, da bi podaljšali kabelski vod do predvidenega tretjega stebra.

Na sejo občinskega sveta v Železnikih so v zvezi s tem povabili predstavnika Elektra Gorenjska Tomaža Sitarja in Marjana Jereleta ter pobudnika Gregorja Jelenca, slednjemu se je pridružil tudi Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije. Slednji je opozarjal na zastarelo slovensko zakonodajo v zvezi z neionizirajočimi sevanji, češ da jo je potrebno uskladiti z evropsko, ki bi upoštevala večjo razdaljo daljnovodov od naseljenih območij. Na Elektru pa zatrjujejo, da so vplivi sevanj v mejah dovoljenega, da objekti, o katerih so govorili, niso v osi sevanja, češ da se daljnovod oddaljuje od njih. Sicer pa so predstavili projekt daljnovoda, ki bo zaokrožil manjkajočo gorenjsko zanko in povezal Selško dolino z bohinjsko. Osem let je trajalo njegovo umeščanje v prostor, potrebnih je bilo veliko usklajevanj in pogovorov, lani pa so slednjič dobili gradbeno dovoljenje. Predlagana sprememba bi projekt podražila za 113 tisoč evrov, večji problem pa bi bilo ponovno iskanje soglasij in dovoljenj, kar bi lahko za leto dni odložilo dokončanje projekta.

Občina se mora o morebitnem podaljšanju kablovoda (bodisi do drugega bodisi do tretjega predvidenega stebra) odločiti do srede avgusta, prav tako o morebitni delitvi stroškov. Svetnik Matjaž Čemažar predlaga, da tudi dodatne stroške prevzame Elektro, da stroški ne bi smeli iti na račun skromnega občinskega proračuna, je prepričan tudi Alojz Demšar. Peter Mesec je menil, da je lokalna skupnost reagirala prepozno, češ da bi morali že leta 2006 pomisliti, kako bo trasa daljnovoda vplivala na zdravje ljudi. Andreja Čufar meni, da je še vedno čas, da se najde rešitev, ki bo sprejemljivejša tako za investitorja kot za zdravje ljudi. Mirko Berce in Leopold Nastran sta izrazila pomislek glede plazovitega terena, po katerem bo potekal daljnovod, vendar sta predstavnika Elektra zatrdila, da so opravili vse potrebne geološke raziskave in naj bi te nevarnosti ne bilo. Po dveurni razpravi so svetniki dali pooblastilo županu za pogajanja z Elektrom o podaljšanju kabelskih vodov in o stroških.