
Z zemlje med bogove in nazaj
Pri Cankarjevi založbi je v zadnjem času izšlo pet zanimivih prevodnih romanov, v katerih se vračamo v preteklost, se zaljubljamo, živimo lepo ali kruto sedanjost in ugotavljamo, da nam tudi intervencija od zgodaj ne more pomagati.
Kranj – Nekaj najnovejših izdaj Cankarjeve založbe bo bralcem razširilo obzorje in popestrilo pomladne dni. Roman sodobnega švicarskega avtorja Alexa Capusa z naslovom Leon in Louise je roman o ljubezni v času velikih vojn. Poskuša zajeti dogajanja v 20. stoletju in obe veliki vojni, hkrati pa v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo svojega deda, ki je kot mladenič prvo vojno doživel v Normandiji, drugo pa kot družinski oče v okupiranem Parizu. Med domišljijsko osebo Leonom in žensko Louise, katero je družina štela za dedovo skrivnost, skoraj sedemdeset let traja velika ljubezen. Roman je pravi bralski užitek tako na ravni zgodbe, strukture in jezika. Stropi češke avtorice Zuzane Brabcove so njen drugi prevod v slovenščino. Roman je izjemno berljiv in napisan v slogu Panike Dese Muck. Glavna junakinja po psihičnem zlomu pristane v psihiatrični bolnišnici med odvisnicami od alkohola in drog. Odnosi med njimi so skrajno zaostreni, že na meji živalskosti. Strop nad posteljo pacientki odpira nove razsežnosti. Knjiga je napisana v vrhunskem literarnem slogu in nas seznanja z drugačno človekovo izkušnjo.
Jezusovo otroštvo Nobelovega nagrajenca Johna Maxwella Coetzeja je enigmatičen roman o tem, kako bi lahko »blagovna znamka« Jezus povezala petletnega fanta in moškega srednjih let, njegovega varuha. Odlična knjiga, ki bo navdušila bralce, ki jih veseli razbijanje trdega oreha. Kljub zahtevnosti pa nam roman omogoča asketski jezikovni slog. Roman se ukvarja z netipično socialnostjo: fantič si izmisli neobstoječ družbeni sistem, s katerim pa avtor ne ponuja rešitve na prvo žogo – odkriti jo moramo sami. Poljski pisatelj Ignacy Karpowicz je bil lani gost naše Vilenice, k nam pa tokrat prihaja s prevodom romana Baladine in romance, ki pripoveduje o človeških čustvih in nezmožnosti srečne ljubezenske zveze, v njem pa poleg ljudi in bogov nastopajo tudi literarna fikcija, abstraktni pojmi in predmeti. Baladine so prvi del in so na zemlji, v Romancah pa se izkaže, da v svetu ničesar ne more spremeniti niti konkreten božji poseg. Gre za enega najobetavnejših poljskih avtorjev mlajše generacije. Je mojster jezika, nekakšen romaneskni Almodovar, v romanu pa poskuša človeka opisati v vseh njegovih mišljenjih, orientacijah in opredelitvah. Predstavljate si, da Jezus in boginja Nike stopita v ljubezensko zgodbo, ki se na koncu ne izkaže za ravno srečno.
Roman Noč zelene vile je uspešnice turške avtorice Ayfer Tunc. Opisuje tragično zgodbo mlade, razgledane in pametne, čeprav ne šolane ženske in skozi njeno pripoved prikazuje razklanost današnje urbane Turčije. Sodobna pop kultura je v njenih romanih nekaj vsakdanjega, udomačenega, zato ne manjka situacij, značilnih za svet šovbiznisa in tudi kriminala. Nemški avtor Klaus Kordo se v svojem romanu Krokodil za vratom vrača v čas Nemčije, razdeljene na zahodni in vzhodni del. Manfred Lenz, ki so ga skupaj z družino ujeli pri poskusu pobega na zahod, čaka na sodbo in obuja svojo življenjsko zgodbo, začenši v otroških letih v povojnem Berlinu. Zakaj kljub obetavni karieri sede na vlak za tujino?
Ne nazadnje smo v slovenščini dobili tudi knjigo kontroverznega režiserja in glasbenika Emirja Kusturice z naslovom Kje sem v tej zgodbi jaz?. Avtor je v opisovanju družinskih sag anekdotičen, duhovit, a še vedno tisti Kusturica, ki se je Sarajeva, ko je njegovim someščanom bilo najtežje, odrekel in odšel v Beograd in naprej. Tudi njegova razmišljanja o bivši državi so seveda del knjige. Pripisujejo mu genialnost; njegova mama pa ga v zgodbi vztrajno sprašuje: »Čigav človek si ti?«