Tradicija pred modernostjo

Na Gorenjskem ravne strehe na hišah ne zdržijo prav dolgo, saj ne ustrezajo tukajšnjim podnebnim in vremenskim razmeram.

Že nekaj let opažamo, da se na Gorenjskem gradijo tudi hiše, ki so značilne, na primer za Primorsko, ki niso tipične za naše okolje.

Če arhitektom zastavite vprašanje, zakaj rišejo hiše, neprimerne za naše okolje in podnebje, večina pove, da so časi »tipiziranja« hiš minili in da zgolj sledijo naročnikovim željam. Drži; dejstvo je, da živimo v časih, ko napredni, sodobni gradbeni materiali delajo čudeže oziroma omogočajo gradnjo, netipično za okolje, v katerem gradimo. Vprašanje se postavlja, kam vse skupaj pelje, in če hočemo dobiti točnejši odgovor, moramo povprašati urbaniste. Oni se stalno prilagajajo okolju, času, ljudem, zato je tako močno opazno dejstvo, da človek danes lahko za svoj denar dela in gradi vse, kar hoče. Mogoče je tako prav, mogoče tudi ne, težko je nekomu dopovedati, da ne sme zgraditi hiše, kakršno si želi.

Zadnja polemika, ki ni prinesla zmagovalca, je nastala med zagovorniki, lahko rečemo tudi ljubitelji ravnih in neravnih, poševnih streh na Gorenjskem. Torej, vprašanje se glasi, ali ravne strehe sodijo na Gorenjsko ali ne. Na Gorenjskem imamo tudi bloke, mar ne, in vsi bloki in še kak poslovni objekt imajo tudi na Gorenjskem ravne strehe. To je dejstvo oziroma odgovor vseh zagovornikov ravnih streh. In pri tem bi se debata lahko končala. Vendar, nekaj je blok in nekaj drugega je družinska hiša, zato se lahko spomnimo na prednosti in slabosti tako ene kot druge.

Prednosti ravne strehe

Večina strokovnjakov trdi, da imajo ravne strehe pred poševnimi kar nekaj prednosti. Med najpomembnejše štejejo enostavnost tehnične izvedbe in posledično cenejše delo ter nizki stroški vzdrževanja. V praksi je to seveda malce drugače. Pred tremi in več desetletji so bile ravne strehe na družinskih hišah ravno tako priljubljene, kot so zadnjih pet let. Moda se je vrnila, zakaj so šle iz mode, pa se danes niti nihče več ne sprašuje. Če se ozrete po okolici, boste težko še našli na primer trideset, štirideset let staro hiši z ravno streho. Odgovor na vprašanje, zakaj jih je tako malo, je v dejstvu, da so jih preprosto predelali v strehe z naklonom. Razlogi so predvsem praktične narave, pravijo tisti, ki smo jih povprašali o razlogu njihove prenove. Prednosti ravne strehe še danes ostajata zgolj dve: modernejši, urbani videz hiše in dejstvo, da ti veter ne more odnesti kritine. Da pa bi bila tehnična izvedba cenejša, se ne moremo strinjati, če govorimo o kvalitetni izdelavi ravne strehe. O nizkih stroških vzdrževanja pa govorimo tudi pri poševnih strehah. Največ ljudi zmoti cenovna primerjava, saj je težko razumljivo, da je ravna streha enako draga kot poševna, čeprav zanjo ne potrebujemo lesene konstrukcije in kritine. Potrebujemo pa seveda veliko več izolacije, hidroizolacije, odvodnjavanja … in znanja.

Kakovost ravne strehe določa kar nekaj osnovnih dejavnikov.

Prvi, najosnovnejši dejavnik je, da mora biti zagotovljena nepropustnost za vodo v vseh slojih, ki ležijo nad toplotno izolacijo, temperaturne spremembe pa na materialih, ki so vgrajeni v konstrukcijo ravnih streh, ne smejo povzročati trajnih deformacij oziroma sprememb v strukturi!

Osnovna funkcija vsake strehe je, da kritina zagotavlja hitro odvajanje meteorne vode s celotne površine. Ta kriterij je izpolnjen samo tedaj, če se meteorna voda po dežju na strehi ne zadržuje. Pravilno izvedeno odvajanje vode je najpomembnejše za normalno bivanje v hiši, kar pomeni, da nimamo težav z zamakanjem in podobnim nevšečnostmi ter tako tudi podaljšujemo življenjsko dobo strehe. Sloji, ki zagotavljajo vodotesnost, so izpostavljeni velikim temperaturnim obremenitvam, sploh na Gorenjskem! In tu je prvi problem, ki izhaja iz pisanja na začetku tega članka. Živimo na Gorenjskem, kjer so skozi leto največje temperaturne in vremenske spremembe. Na Gorenjskem imamo največ dežja, največ snega in zelo visoke poletne temperature. Zato se ravnim streham v pričakovani življenjski dobi mehanske lastnosti ne smejo bistveno poslabšati oziroma morajo biti sposobne prevzemati velike spremembe v materialu. Sloji, ki zagotavljajo zaščito pred atmosferskimi vplivi, morajo zagotavljati tudi določeno stopnjo zaščite pred mehanskimi vplivi, kot so toča, močan veter, hoja stanovalcev in vzdrževalcev … Močni nalivi, ki jih je na Gorenjskem veliko v kombinaciji z vetrom, ki ga je ravno tako veliko, obremenijo odtoke streh z velikimi količinami vode, tako da ni zagotovljena hidravlična sposobnost odtokov za odvajanje vode – v takšnih primerih je lahko odtočni sistem za odvajanje vode s strehe preobremenjen, kar zanesljivo pomeni zamakanje in škodo.

Plusi ravnih streh so plusom poševnih enaki zgolj na papirju. V praksi pa je na Gorenjskem v prednosti še vedno tradicionalna pošev­na streha, in kot kaže, bo s pojavom neverjetnih vremenskih sprememb, ki nas zadnja leta »tolčejo«, njena prednost še veliko večja.

Alpske oziroma gorenjske hiše ne bodo izginile, ker so bolj primerne za pokrajino, v kateri Gorenjci živimo. So varnejše, cenejše in lepše, ker bolje pristojijo okolici. Trenutna modna muha hiš z ravno streho, velikimi okni, velikimi svetlobnimi odprtinami, bo prav gotovo kmalu odletela spet tja proti jugu, vendar bo še dolgo ostalo vprašanje, ali kdo sploh še skrbi za »urbani« videz posameznih pokrajin.