Angelika in Alenka
V zadnjem času sta na slovenski politični sceni zablesteli dve ženski zvezdi, Angelika in Alenka. Alenka Bratušek je postala prva predsednica vlade; na ta položaj jo je spravil Zoran Janković, njen politični boter, ki jo je nedavno s tega mesta tudi pospravil. Da jo je za premierko naredil, je razumno in razumljivo; kar je storil aprila, ko je sesul lastno stranko in njeno vlado, je nerazumno in navadni pameti povsem nerazumljivo. Kakorkoli že, Bratuškova je medtem postala prepoznavna politična osebnost, padec njene vlade njenemu osebnemu ratingu ni škodoval, mogoče ga je celo okrepil. Druga zvezda je vzšla na avstrijskem političnem nebu. Koroška Slovenka Angelika Mlinar je bila najprej izvoljena v dunajski parlament, zdaj pa še v evropskega. Na slovensko politično sceno to sicer nima posebnega vpliva, močno pa poživlja samozavest naših rojakov onstran Karavank in tudi tostran se nam dobro zdi, da je tako. Spodbudna je tudi pojava Ljudmile Novak na čelu N.Si in dejstvo, da so od osmih novih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu tri ženske.
»Kot ženska v politiki, ki je že marsikaj preživela, približno vem, kako ste se počutili na vašem zadnjem kongresu. Dam vam lahko samo še en nasvet, tako malo z nasmeškom: ko kot ženska v politiki padeš, vstaneš, si popraviš krono in odkorakaš naprej.« Te besede je izrekla Angelika Mlinar, ko se je minulo soboto udeležila ustanovnega kongresa nove stranke Alenke Bratušek. Ta je po padcu dejansko vstala, si popravila krono in zdaj gre na volitve. Njen in vseh drugih volilni izid pa je v tem trenutku še povsem negotov. Gotovo je žal le to, da ne bo odvisen od prvokategornic na slovenski politični sceni, ampak bo slej ko prej bolj moška zadeva. Na desni se itak ve, kdo je gospodar; na levi, kjer gospodarja sploh ni, imajo le še malo časa, da strnejo vrste in na državnozborskih popravijo porazni rezultat na evropskih volitvah. Igor Lukšič je na teh volitvah pogorel in odstopil svoje mesto bolj priljudnemu Dejanu Židanu. Stari politični maček Karel Erjavec že brusi kremplje in gotovo tudi to pot ne bo ostal brez upokojenskih glasov. Vprašanje pa je, kdo bo dobil glasove leve sredine oziroma sredine nasploh.
Slovensko volilno telo je razdeljeno na tretjine. Ena tretjina voli desno, druga levo, tretja se odloča šele, ko gre na volitve – ali pa nanje sploh ne gre. Tako oziroma še huje je bilo na evropskih volitvah, ko kar 75,9 odstotka volivcev sploh ni šlo volit. Še slabša bo udeležba na referendumu o arhivih, kar pa ne pomeni, da bo slaba tudi na predčasnih državnozborskih volitvah. Na njih bodo zmagali tisti, ki bodo uspeli pritegniti volilne abstinente, da gredo volit. Na prejšnjih volitvah je bil to Janković s svojo stranko. To pot kaže, da se bodo za te glasove potegovali kar trije: Alenka Bratušek, Miro Cerar in Igor Šoltes. Vsi trije so prepoznavne osebnosti brez večjih političnih hipotek in imajo dobre možnosti. Vprašanje pa je, ali bodo uspeli v tako kratkem času postaviti strankino omrežje po vsej državi, nabrati vsak po 88 kandidatov in od teh vsaj nekaj res dobrih. V primeru, da bi jih bilo vsaj nekaj tudi izvoljenih, bi to osvežilo naš politični oder in igre na njem. Najbrž nas je veliko takih, ki upamo, da nam ne bo treba še naprej gledati starih igralskih zasedb in za njimi že znanih režiserjev iz ozadja. Pa da bi se poleg Alenka in Ljudmile tudi na tej strani Karavank pojavila še kaka Angelika. Več žensk v politiki ne more škoditi. Zakaj ne bi bilo tudi v državi tako, kot je doma …